Franja

nedvomno prislov
1. (gotovo) ▸ kétségtelenül, kétségkívül, kétségbevonhatatlanul Nedvomno sodim med ljudi, ki jim je december pri srcu. ▸ Kétségkívül azon emberek közé tartozom, akik szeretik a decembert.Število obiskovalcev nedvomno kaže, da gre za eno največjih turističnih prireditev pri nas. ▸ A látogatók száma kétségkívül azt mutatja, hogy ez az ország egyik legnagyobb turisztikai eseménye.Vprašanj je veliko, odgovori nanje pa bodo nedvomno zanimivi tudi za širšo javnost. ▸ A kérdések sokrétűek, és a válaszok kétségtelenül érdekelni fogják a szélesebb közönséget.Zmernost pri hrani je nedvomno najboljši način podaljševanja življenja. ▸ A mértékletes táplálkozás kétségtelenül a legjobb módja az élet meghosszabbításának.

2. (brez dvoma; neizpodbitno) ▸ kétséget kizáróan, kétségbevonhatatlanulSodišče je nedvomno dokazalo, da je šlo za napake. ▸ A bíróság kétséget kizáróan bizonyította, hogy hibák történtek.
Pravi, da je prebral neko ameriško študijo, ki je nedvomno dokazala, da je vino zdravilo. ▸ Azt mondja, olvasott egy amerikai tanulmányt, amely kétségbevonhatatlanul bebizonyította, hogy a bor gyógyszer.

nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

(bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
au nombre de mille tisoč po številu
nombre premier praštevilo
nombre total skupno število, vsota, seštevek
nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
nombre pair, impair sodo, liho število
nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
en (grand) nombre v velikem številu
le plus grand nombre večina
en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
sans nombre brez števila, brezštevilen
depuis nombre d'année, s že precéj let
compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
élever un nombre au carré kvadrirati neko število
être du nombre biti (spadati) zraven
n'être pas en nombre ne biti sklepčen
faire nombre povečati število, zraven šteti

pada|ti¹ (-m) pasti

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken …)

2. (spuščati se) teren: abfallen, absinken
strmo padati steil abfallen, schroff fallen, steil stürzen

3. tkanina: fallen

4. (izgubljati višino) letalo ipd.: an Höhe verlieren

5. (zniževati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen, figurativno purzeln (cene padajo Preise purzeln)
vrednost pada čemu (etwas) sinkt im Wert

6. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; od izčrpanosti: umfallen, (umirati) tot umfallen
figurativno glave padajo die Köpfe rollen

7. svetloba, pod kotom: fallen, einfallen; pogled, senca, sum, streli: fallen

8.
padati po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
padati iz ene skrajnosti v drugo zwischen Extremen hin und her pendeln
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejemati, upadati, zapadati

pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

párte părţi f

1. del
□ a face parte pripadati, spadati
□ în parte deloma, posebej
□ a lăsa la o parte opustiti

2. delež

3. odlomek

4. stran

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

pa|sati (-šem) passen
| ➞ → prijati, prileči se, prilegati se, spadati, (biti) všeč

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti

pristójnost competence; cognizance; (sodne oblasti) jurisdiction

dati pristójnost sodišču to confer jurisdiction on a court
priti pod pristójnost sodne oblasti... to come under the jurisdiction (of)
spadati v pristójnost to fall within the competence (of)

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu

rattacher [rataše] verbe transitif (zopet) -na, -po, privezati; prikleniti; pripojiti; politique priključiti; spraviti v zvezo

(à z)
se rattacher priključiti se (à k komu), pripojiti se; spadati skupaj (à z), pripadati (à k); biti v zvezi; nanašati se; biti povezan
rattacher un chien zopet privezati psa
rattacher une commune à un canton priključiti občino kantonu
rattacher une question à une autre povezati neko vprašanje z drugim vprašanjem
ces questions se rattachent l'une à l'autre ti dve vprašanji sta povezani eno z drugim
rien ne nous rattache plus à notre pays d'origine nič nas več ne veže na našo rodno deželo

relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

sodi|ti⁴ [ó] (-m) kam (spadati) gehören (zraven dazugehören)
vse, kar sodi zraven alles was dazugehört, das ganze Drum und Dran

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna