Franja

dodátek -tka m
1. supliment, adaos
2. anexă, apendice
3. spor, alocaţie
4. accesoriu
□ modni dodatek galanterie

drémež m
1. drijem, drem, drijemež, dremež, drijemanje, dremanje: zbuditi se iz -a
2. pospanost, sanljivost: dremež se me polašča
3. spor, nespretan čovjek, drijemalo, dremalo, kunjalo

encuentro moški spol srečanje; trčenje, spopad; (šport) tekma; spor; odpor; pazduha

ir al encuentro de alg. komu naproti iti, iti po koga; zoperstaviti se komu

Entzweiung, die, razdor, spor; Philosophie razdvojitev

fâcherie [fašri] féminin spor, razdor, prepir

Fehde, die, (-, -n) spor, spopad

guērra f

1. vojna:
guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
vincere la guerra zmagati v vojni
perdere la guerra izgubiti vojno
danni di guerra vojna škoda
invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
prigionieri di guerra vojni ujetniki
guerra partigiana partizanska vojna
guerra civile državljanska vojna
fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
guerra lampo bliskovita vojna
zona di guerra bojišče
criminale di guerra vojni zločinec
canti di guerra vojaške, bojne pesmi
grido di guerra bojni krik
partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
a guerra finita po končani vojni
guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
guerra mondiale svetovna vojna
guerra coloniale kolonialna vojna
guerra santa sveta vojna
guerra di successione nasledstvena vojna

2. vojna, spor:
guerra doganale, di tariffe carinska vojna
guerra psicologica psihološka vojna
guerra fredda hladna vojna
guerra dei nervi živčna vojna

3. spor, prepir, boj:
mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
guerra contro la droga boj proti mamilom

Hader, der, (-s, -)

1. spor, prepir

2. cunja, krpa

incidént

I. -ă (-ţi, -te) -e

1. lingv. vrinjen
□ propoziţie incidentă vrinjeni stavek

2. mat. vpaden

II. -e n

1. nezgoda, nesreča

2. incident, neprijeten dogodek, zaplet

3. izgred

4. spor

5. jur. ugovor

incidēnte

A) agg.

1. mat. vpaden:
angolo incidente vpadni kot

2. fiz.
raggio incidente vpadni žarek

3.
proposizione incidente jezik vrinjeni stavek

B) m

1. dogodek, pripetljaj

2. nezgoda, nesreča:
incidente stradale prometna nesreča
incidente di percorso pren. nepričakovana zapreka

3. incident, zaplet; spodrsljaj; spor:
un incidente diplomatico diplomatski zapletljaj

4. pravo ugovor:
sollevare un incidente podati ugovor

kònflikt m (lat. conflictus) konflikt, spor, spopad: moralni, dramski konflikt; doći do -a; izbjeći konflikt

Konflikt, der, (-/e/s, -e) konflikt; spor, spopad; nasprotje; in Konflikt kommen mit priti v konflikt z; es auf einen Konflikt ankommen lassen iti na konflikt; den Konflikt schlichten poravnati spor

konflíkt m (lat. conflictus) konfiikt, sukob, sudar, spor: nastal je težek konflikt; priti v konflikt s predpisi, s šefom

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

lite f

1. pravo spor, pravda:
intentare lite sprožiti spor

2. spor, prepir:
attaccare lite spreti se

lītigātiō -ōnis, f (lītigāre) prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nesoglasje, svaja: Lact., Aug.

litigation [litigéišən] samostalnik
pravno pravda, pravdanje, proces
figurativno spor

lītigātus, abl. -ū, m (lītigāre) prepir, spor, pravda: Ps.-Q.

litige [litiž] masculin pravda, spor

point masculin en litige sporna točka
régler un litige poravnati spor
question féminin en litige sporno vprašanje

litigio m (pl. -gi) prepir, spor; zdraha