Franja

Zadetki iskanja

  • ostile agg. sovražen, nasproten
  • per-ōsus 3 (per in odisse)

    1. act. zelo (iz dna (svojega) srca, iz dna (svoje) duše) črteč ali sovražeč, poln sovraštva (mržnje), sovražen: decem virorum scelera L., genus omne perosus femineum V., solitudinem Cu., lucem O., V. sovražeč luč, sit življenja, genus virorum O., Narcissi amicos Suet., filium non solum ultra patrium, verum etiam ultra humanum morem Iust.; z gen.: illa (sc. Eulalia) perosa quietis Prud.; perosum esse zelo črtiti, zelo mrziti, zelo sovražen biti do koga, zelo gorek (gorak, nenaklonjen) biti komu, zelo jezen biti na koga: plebs consulum nomen perosa erat L., superbiam violentiamque tum perosos (sc. esse) regis L., si non populum Romanum perosi sunt Augustus ap. Suet.

    2. pass. zelo mrzek, zelo zoprn, zelo osovražen pri kom: thalami Iuvenc., deo perosus Tert.; komp.: veritas tanto perosior Tert.
  • pȉzmen -a -o sovražen: -i profesori progonili su ga u školi; biti pizmen na koga sovražiti koga; -ōst ž sovražnost
  • prāvus 3, adv. (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

    1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

    2. metaf.
    a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
    b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.
  • probrōsus 3, adv. (probrum)

    1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

    2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.
  • scheelblickend, scheel blickend figurativ zavisten; sovražen
  • sinistro

    A) agg.

    1. lev:
    lato sinistro leva stran

    2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
    un sinistro figuro zloben tip

    B) m

    1. nesreča, škoda

    2. polit. levičar

    3. šport levica, leva noga:
    colpire di sinistro streljati z levo nogo
  • squint [skwint]

    1. samostalnik
    škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
    figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

    to have a slight squint malo škiliti
    I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

    2. pridevnik
    (redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

    3. neprehodni glagol
    škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
    bežno pogledati; meriti (at na)
    mežikati, na pol zapreti (oči)
    prehodni glagol
    zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

    to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati
  • sullen [sʌ́lən]

    1. pridevnik (sullenly prislov)
    mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
    zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

    2. samostalnik
    (tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja
  • velenoso agg.

    1. strupen

    2. sovražen, zloben, zahrbten:
    lingua velenosa zloben jezik
  • venomous [vénəməs] pridevnik (venomously prislov)
    strupen
    figurativno strupen; žolčen, jedek, zloben, hudoben, sovražen; pogubonosen

    venomous snakes strupene kače
    venomous criticism zlobna, strupena kritika
  • virulent [vírulənt] pridevnik (virulently prislov)
    medicina virulenten, strupen, kužen, nalezljiv; smrten
    figurativno strupen, zloben, porogljiv, jedek, oster, grenak, ogorčen, hudoben, sovražen

    virulent invectives zlobne, strupene žaljivke
  • vrăjmáş

    I. -ă (-i, -e) adj.

    1. sovražen

    2. nenaklonjen

    II. -i m sovražnik, nasprotnik
  • warlike [wɔ́:laik] pridevnik
    vojni; vojaški; bojevit (temper značaj, razpoloženje)
    sovražen
  • воро́жий прикм., sovrážen prid., sovrážnikov prid.
  • враждебный sovražen
  • вражеский sovražen
  • вражий (lj.) sovražen; vražji
  • недоброжелательный zlonameren, hudoben, sovražen
  • нена́висний прикм., sovrážen prid.