Franja

carne f

1. meso:
avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
la propria carne rod; krvni sorodnik

2. ekst. človek
carne da cannone pren. topovska hrana
trafficante di carne umana trgovec s sužnji

3. meso (hrana):
carne bovina govedina
carne di maiale svinjina
carne in scatola mesna konzerva
carne affumicata prekajeno meso
mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš

cercano bližnji

pariente cercano bližnji sorodnik

colateral

línea colateral stranska linija
(pariente) colateral stranski sorodnik

consanguíneo (po krvi) soroden

consanguíneo m (krvni) sorodnik

consanguinidad ženski spol (krvno) sorodstvo

pariente por consanguinidad (krvni) sorodnik

Dabar -aris, m Dabar, Mazinisov sorodnik in Bokhov zaupnik: S.

dáljen far-off; far; remote; distant

Daljni vzhod the Far East
dáljen sorodnik distant relative

dáljen (-jna -o) adj.

1. (krajevno zelo oddaljen) lontano, distante:
daljni kraji paesi lontani
geogr. Daljni vzhod Estremo Oriente

2. (časovno zelo oddaljen) lontano, distante:
daljna preteklost lontano passato

3. (ki sega v daljavo) lungo; lontano, estremo:
daljna pot lungo viaggio
daljno obzorje lontano, estremo orizzonte

4. (ki ni zelo soroden) lontano:
daljen sorodnik lontano parente

degré [dəgre] masculin stopnja, stopinja; stopnica; stadij; juridique instanca

au dernier degré v najvišji meri
de degré en degré od stopnje do stopnje, postopoma
par degré(s) postopoma, polagoma, sčasoma
par 5 degrés de froid pri 5* mraza, pod ničlo
degré alcoolique, de la brûlure stopnja alkohola, opekline
degré centigrade Celzijeva stopinja
degré de comparaison primerjalna stopnja
degré de congélation ledišče
degrés d'un escalier stopnice
degré d'évolution, d'instruction razvojna, izobrazbena stopnja
degré intermédiaire vmesna stopnja
degré de latitude, de longitude stopinja zemljepisne širine, dolžine
degré de parenté stopnja sorodstva
alcool masculin à 90 degrés, vin masculin de 11 degrés alkohol 90 stopenj, vino 11 stopenj
équation féminin du premier, du second degré enačba prve, druge stopnje
baisser d'un degré pasti za eno stopinjo
il est tuberculeux au dernier degré on je v zadnjem stadiju tuberkuloze
être parent au premier degré biti sorodnik v prvem kolenu
le thermomètre marque 30 degrés à l'ombre termometer kaže 30* v senci
prendre ses degrés diplomirati

Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. — Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.

grado moški spol stopnica; stopnja; akademska stopnja (čast); stopinjá (kroga, termometra); ameriška španščina šolsko leto, šolski razred

grado alcohólico stopnja alkohola
5 grados centígrados 5°C
grado de doctor doktorska čast
grado comparativo primernik
pariente de primer grado sorodnik v prvem kolenu
sacar el grado promovirati za doktorja
de grado en grado postopno, zaporedoma
de grado prostovoljno
en grado superlativo v najvišji meri
por grados postopno
marcar cinco grados bajo (sobre) cero kazati 5° pod (nad) ničlo

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

kin² [kin] samostalnik
rod, (krvno) sorodstvo, družina; vrsta, rasa, veja

of good kin iz dobre družine
of kin to s.o. v sorodu s kom
of the same kin iste vrste, iste veje
near of kin bližnji sorodnik
next of kin najbližji sorodnik

kr̂v kȑvi ž, mest. u kr̀vi
1. kri: cirkulacija, kruženje, strujanje -i; koagulacija, zgrušavanje -i; mlada krv; gubitak -i; pretraga -i preiskava krvi; iz rane šiklja krv brizga kri; plava krv; užas nam ledi krv u žilama; bljuvati, bacati krv; crven kao krv; praviti zlu krv delati hudo kri; to su ljudi naše -i; biti ljute -i biti hude krvi; biti pun -i i mesa biti poln življenja; boriti se do posljednje kapi -i; čovjek nemirne, žestoke, vruće, južnjačke, opake, pogane -i; nečista krv danak u krvi krvni davek nekdaj v sultanski Turčiji; dati za koga zadnju kap -i; nož i krv je medu nama med nama, med nami je smrtno sovraštvo; piti nečiju krv na pamuk nenehno mučiti, trpinčiti koga; omastiti ruke krvlju neprijatelja umazati si, pomočiti roke v sovražnikovo kri; oprati krvlju uvredu s krvjo oprati žalitev; krv nije voda; kupati se, plivati u krvi; legla, pala je krv medu nama nastalo je smrtno sovraštvo med nama, med nami
2. on mi je rod po krvi on je moj krvni sorodnik, biti slovenačke (slovenske), hrvatske, srpske -i

kŕven of blood, blood; haematic

kŕvna bolezen haemophilia
kŕvni obtok circulation of the blood
kŕvno maščevanje vendetta, bloody revenge, blood feud
kŕvni pritisk blood pressure, (visok) hypertension
kŕvna skupina blood group, bood type
kŕvni strdek, kepica blood clot
kŕvna ploščica blood platelet
kŕvna preiskava blood test
kŕvni sorodnik blood-relation, relative by blood, kinsman
kŕvno sorodstvo proximity of blood, consanguinity, blood relationship
kŕvna slika blood count
kŕvna transfuzija blood transfusion
kŕvne vezi blood-ties pl, ties pl of blood (ali of kinship)
kŕvna žilica blood vessel
kŕvno telesce ➞ krvnička

kŕven (-vna -o) adj. di, del sangue, sanguigno:
med. krvna preiskava analisi del sangue
anat. krvna žila vena
krvni sorodnik consanguineo
fiziol. krvno barvilo emoglobina
krvno maščevanje vendetta di sangue
krvna plazma plasma sanguigno
fiziol. krvna ploščica piastrina
krvna skupina gruppo sanguigno
krvna slika quadro ematologico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. krvni davek tributo di sangue
fiziol. krvni obtok circolazione del sangue
med. krvni pritisk pressione sanguigna
fiziol. krvni serum siero
med. krvni sladkor zucchero
krvni strdek embolo, trombo
belo, rdeče krvno telesce globulo bianco, leucocita; globulo rosso, eritrocita
hist. krvna odkupnina guidrigildo
med. krvni test (pri revmatoidnem artritisu) reumatest
jur. krvno sorodstvo consanguineità

krvn|i (-a, -o) Blut- ( figurativnodavek der Blutzoll, der [Aderlaß] Aderlass, delikt die Bluttat, nadomestek der Blutersatz, razmaz der Blutausstrich, serum das Blutserum, sladkor der Blutzucker, sorodnik der Blutsverwandte, strdek das Blutgerinnsel, der Blutpfropf, zajedalec der Blutparasit, pogača der Blutkuchen, sorodnica die Blutsverwandte, maščevanje die Blutrache)

linij|a¹ ženski spol (-e …)

1. (črta) die Linie, -linie (naklona Streichlinie, napočna Anrisslinie, spektralna Spektrallinie)

2. (mejna črta) die Linie, die Grenze (firna Firngrenze, Firnlinie)

3. pravo die Ahnenreihe
pravo navzdolnja linija absteigende Linie
pravo navzgornja linija aufsteigende Linie
pravo po očetovi liniji patrilineal, patrilinear
pravo po stranski liniji kollateral
sorodnik po stranski liniji der Seitenverwandte

4. figurativno (predpisana smer) die Linie, -linie (generalna Generallinie, modna Modelinie, stranke Parteilinie)
vedno na liniji (dogmatski) linientreu
biti na isti liniji auf der gleichen Linie sein

5.
vitka linija die schlanke Linie

lontano

A) agg.

1. daljen, daleč ležeč, oddaljen

2. odsoten

3. pren. daljen:
lontano parente daljni sorodnik
alla lontana daljno, bežno

4. pren. različen, drugačen, daleč narazen:
essere ben lontano dalla perfezione biti vse prej kot popoln

5. pren. nejasen, nedoločen

B) avv.

1. daleč:
andare lontano pren. biti uspešen
tenere lontano qcn. izogibati se koga

2.
lontano da, di od daleč

Lyncēstae -ārum, m (Λυγκησταί) Linkésti, pleme v jugozahodni Makedoniji: L., Plin.; sg. Lyncēstēs -ae, m Linkést, poseb. Aleksander, sorodnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. V pokrajini, kjer je to pleme živelo, je izviral upijanjajoč studenec kiselkastega okusa, imenovan Lyncēstis aqua Plin. ali Lyncēstius amnis O., Sen. ph. (po nekaterih izdajah Lyncēius amnis) ali Lyncēstus fōns Vitr. Linkéstida, Linkéstij, Linkést, linkéstijski studenec.