Franja

etymon [étimɔn] samostalnik
beseda, iz katere so izpeljane druge

ēvocō -āre -āvī -ātum

I.

1. ven poklicati, izklic(ev)ati, poz(i)vati iz česa: gubernatorem e navi, aliquem ante ostium, foras Pl., iuvenes duos stare ad ianuam, qui eum magnopere (nujno) evocarent Ci., evocare eum e curia L., e convivio Iust.; od tod: nostros ad pugnam C. iz tabora na boj pozvati; pesn.: non vigil ales cantibus evocat Auroram O. naznanja jutro; tudi v pomenu izvabiti (izvabljati), zvoditi, zavajati, zapeljati (zapeljevati): Col., Plin., Sen. ph., Sil., praedae cupiditas milites longius (predaleč) evocabat C.; occ.
a) (mrtvece iz podzemlja) priklic(ov)ati, (mrtvece) obuditi (obujati): Tert., virgā animas Orco pallentes evocare V., evocare proavos sepulcris O. iz grobov, Metellos ab inferis Ci., manes Suet.
b) (bogove iz obleganega mesta) poz(i)vati na izselitev: Plin., Macr., unum eum deorum (sc. Terminum) non evocatum … portendere L.

2. pren. vzbuditi, obuditi (obujati): misericordia nullius oratione evocata Ci., probitas praemiorum mercedibus evocata Ci., evocare ad spem L., aliquem in laetitiam L., tacitas cogitationes in medium L.

— II.

1. poklicati, (k sebi) poz(i)vati, povabiti (povabljati): Tiribazus Cononem evocavit N., evocare aliquem ad colloquium L.; jur.: testīs evocare Ci., Plin. iun. priče pozvati; drž.pr. (o pozivih javnih oblasti): eos homines consulum litteris evocandos curavit Ci., principibus cuiusque civitatis ad se evocatis Ci., senatum omnem … ad se evocavit C., evocare magistratūs Ci., Suet., legatos Corinthum Iust.; occ.
a) vojake na vojno poz(i)vati, k orožju pozvati, k orožju (s)klicati: Q., cum ad arma consules evocassent Ci., vocare viros fortes nominatim C., legionem XIII initio tumultūs evocaverat C.; decuriones ex municipiis Domitius evocaverat C.; od tod subst. ēvōcātī -ōrum, m veterani, vojaki, ki so doslužili, a so jih v nevarnih časih zopet poklicali k orožju, gr. ἀνάκλητοι (zopet pozvani); v službi so uživali prednost, na pohodu so jezdili; bili so v istem činovnem redu kakor centurioni: Ci., Suet., ab equitibus Romanis atque evocatis equos sumit C., vocatos in primam aciem subducit S.
b) odpoklicati, odpraviti kam, poslati kam: exercitum a Pelusio Alexandriam C., milites ex hibernis in expeditionem S., equites undique C. od vseh strani zbrati, oppidanos ad bellum C., legiones ex hibernis ad fines Treverorum Hirt.

2. pren. v kak stan pozvati, do kake časti povišati, povzdigniti: Deiotarus vestram familiam a tenebris in lucem evocavit Ci., ad eum est honorem evocatus C.

fánjak -njka m (madž. fank) etn. kolooar, ki ga žene nosijo na glavi kot znamenje, da so poročene

fitìljača ž bakla, s katero so nekdaj dajali znamenje, da je vdrl Turek v deželo

fràjkōr -óra m, frȁjkor m (n. Freikorps) srbski prostovoljski odred, zlasti med avstrijsko-turško vojno 1788-90. Frajkori so se bojevali na strani avstrijske armade za osvoboditev lastne dežele. Najbolj znan je bil frajkor pod poveljstvom Koče Andelkovića, njegovo vojskovanje je ljudstvo imenovalo Kočina krajina.

Gláuberjeva sól ž (J. Glauber) glauberit, Glauberova so

glȃvnica ž nekdaj davek turški državi, ki so ga plačevali oženjeni moški, tudi davek od nepremičnin

habèrnīk -íka m (t. haberdar, ar.) zastar.
1. top, s katerim so se naznanjale posebne novice
2. glasník, sel

hajdùčljiv -a -o hajduški, kjer so hajduki: -a zemlja

hàvlija ž, hàvli-màrama ž (t. havly mahrama) bela ruta, s katero so se zagrinjale poročene muslimanke

hurdle¹ [hə:dl] samostalnik
zapreka, ovira; fašina, butara protja, pleter, zasilen plot
zgodovina voz, v katerem so vozili obsojence na morišče

šport the hurdles tek čez ovire

i (in) and; (tudi) also, too, as well; so, likewise

i...i both... and
i Vi i jaz both you and I (pogovorno me)
i njegov brat i njegov svak both his brother and his brother-in-law
naše izgube i padlih i ranjenih our losses both in killed and wounded

igrácija ž zastar. jajce, ki so ga učenci ob četrtkih prinašali učitelju, da jim je dovolil igrati se

imáret m (t. imaret) zastar. ljudska kuhinja, dobrodelna ustanova, kjer so revnejši sloji brezplačno dobivali hrano

inorecchito agg. pozoren, ki so ga sama ušesa

īnsula -ae, f (morda iz en [= in] salo = gr. ἡ ἐν ἁλὶ οὖσα [sc. γῆ]; prim. lat. salum)

1. otok, ostrov: O., V., H., Cat., Iust., Suet., Amm., insula est Melita satis lato a Sicilia mari deiuncta Ci., Sicilia est insula, quae undique exitus maritimos habet Ci., insula Britannia Ci., Cercina Africi maris insula T., insula inde paulatim facta, insula cultorum egens L., insula adhuc hominibus vacua S. fr.; occ. = gr. Νῆσος = Otok, mestni del Sirakuz, ki je bil na otoku Ortigija: Ci.

2. metaf. osamljeno poslopje ali več poslopij, ki so bila z vseh strani obdana s cestami, poseb. velika najemniška hiša, stoječa na samem. Take insulae so bile v Rimu za velikimi hišami (domus) bogatinov in so jih oddajali v najem manj premožnim ljudem, ki so se imenovali inquilini in pozneje insularii. Hiše je nadzoroval suženj (insularius), ki je pobiral tudi najemnino: T., Mart., Sen. ph., Suet., intellego P. Clodii insulam esse venalem Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.; occ. tudi svetišče, ker je stalo na samem: Eccl.

itd etc; and so on, and so forth

jodát m jodat, so jodne kiseline

jodíd m jodid, so jodovodične, jodovodonične kiseline

jȍltava ž (t. jol tavasy) velika ponev, ki so jo popotniki jemali s seboj na pot