Franja

neviēra f snežnica, jama za sneg

ningō in ninguō -ere, ninxī (nix)

1.
a) impers. ning(u)it (= gr. νείφει) sneži, sneg gre (pada), v pf. tudi sneg je zapadel: interea toto non setius aëre ninguit V., Kal. Apr. Aries incipit exoriri, pluvius dies, interdum ninguit Col., quaeritur autem quare hieme ninguat, non grandinet, vere iam frigore infracto cadat grando Sen. ph.; v pass.: totum istud spatium, qua pluitur et ninguitur Ap.
b) trans. snežiti, pošiljati sneg: cum ninxerint caelestium molem mihi Acc. ap. Prisc.

2. metaf.: ninguntque rosarum floribus Lucr. in snežijo z rožami = in kupoma sipljejo rože.

ninguidus 3 (ninguis)

1. poln snega, snežen, snežnat, zasnežen: Boreas Prud., iuga Pyrenaei Aus., oppida Iberorum Aus., ninguida Pyrenaei hospitia Aus.

2. metaf. kakor sneg z neba padajoč: cibus Prud. (o mani Izraelcev).

nivālis -e (nix)

1. snežen: Plin., Val. Fl., dies L., venti V. metež, metavica, Tanais V. v sončni deželi, Hebrusque nivali compede vinctus H. v ledenih sponah, n. Algidus, n. aurae H., undae Mart., aqua Gell., moles Sil. kup snega.

2. zasnežen, snežnat: Othrys V., vertex Appeninus V., iuga Sen. ph., Aetna Plin.

3. metaf. ki je tak kot sneg, „snegast“
a) mrzel kot sneg (kot led), mrazen, mrzel, hladen: Fl., dies Sen. ph., osculum Mart.
b) bel kot sneg, snežnobel: equi candore nivali V.; pren. = čist: pietas Prud.

niveō -ēre (nix) biti bel kot sneg, biti snežnobel: Eccl.

nivēscō -ere (incoh. glag. nivēre) obeleti (postati bel) kot sneg: Tert.

niveus 3 (nix)

1. snežen, snežnat: aggeres V. kupi snega, mons Cat., aqua Mart. snežnica (s katero so hladili pijače in jo tudi uporabljali za pitje).

2. meton.
a) bel kot sneg, snežnobel: candor Corn., lac, cycni, lacerti Veneris V., color, latus H., corpora, dens, pons, luna, marmor, columbae, iuvenca, vestis O., agna Sen. ph., Iuv., equi (ob zmagoslavnem vozu) Tib.; z inf.: quā notam duxit (sc. vitulus) niveus videri H. biti videti snežnobel; metaf.: Quirites, tribuni Iuv. belo oblečeni, v belih togah.
b) (snežno)jasen, bister: flumen Sen. tr., undae Mart.

otpr̀titi -īm odgaziti po snegu, oditi in si delati gaz skozi sneg: nije mi bilo lako otprtiti, staza je bila sasvim zatrpana

Pappschnee, der, lepljiv sneg

plúndra ž bljuzgavica, brčkavica, lapavica, raskvašen snijeg, sneg s blatom i vodom

pònovac -ōvca m
1. ponavljavec, ponavljač: u razredu nema ponovaca
2. na novo zapali sneg (na starega): do zore zamest će snijeg ponovac tragove

prȅspa ž večni sneg, zrnovec, firn

pȑšić m pršič, pršiv sneg: nastane lavina od suhog snijega, zvanog pršić

räumen

1. izprazniti (tudi Technik); pospraviti; Straßen von Schnee: čistiti sneg, plužiti ceste; Schnee: kidati, odstranjevati; Straßensperren: umikati, umakniti

2. Truppen: umakniti se (das Schlachtfeld räumen umakniti se z bojišča), die Stadt: zapustiti (mesto)

3. etwas irgendwohin: spraviti, pospraviti

4. Technik Metallurgie posnemati, posneti

rodìnjāk -áka m pozen pomladanski sneg

salt³ [sɔ:lt] prehodni glagol
(po-, za-) soliti; posuti sneg s soljo (da se stopi)
figurativno začiniti (s soljo), popoprati
sleng napačno prikazati, olepšati
trgovina zasoliti (račun)

salted meat nasoljeno meso
to salt an account trgovina navesti zelo visoke cene, zasoliti cene (za kako blago)
to salt the books "pofrizirati" knjigovodske knjige, prikazati večji dobiček, kot je v resnici
to salt a mine figurativno razmetati rudo po najdišču, da je videti bogatejše
to salt away, to salt down nasoliti; sleng odložiti, dati na stran, varčevati; spraviti, shraniti (denar) za rezervo

Schneebesen, der, metlica za sneg

Schneedrift, die, živi sneg, vejavica

Schneeschieber, der, lopata za sneg

Schneeschippe, die, lopata za sneg