Franja

Zadetki iskanja

  • izdája (-e) f

    1. edizione:
    predgovor k prvi izdaji premessa alla prima edizione
    večerna izdaja (časopisa) edizione della sera

    2. tradimento:
    obsoditi na smrt zaradi izdaje condannare a morte per tradimento

    3. (izdaja denarja, menice, znamke) emissione

    4. (izdaja dovoljenja) rilascio

    5. (izdaja odločbe, povelja, sodbe) emanazione

    6. (izdaja blaga) consegna
  • iztíriti (se) (-im (se)) | iztírjati (se) (-am (se)) perf. imperf. tr., intr., refl.

    1. far deragliare; deragliare, uscire dai binari

    2. pren. far deviare; indurre, provocare deviazioni, devianze; sconvolgere; deviare:
    sunek je iztiril nekaj vagonov l'urto fece deragliare alcuni vagoni
    otrokova smrt ga je iztirila la morte del bambino lo sconvolse
  • iztŕgati to tear (to draw, to jerk, to wrench) out; to extract

    iztŕgati komu kaj to snatch something from someone, to wrest something from someone, to tear something from someone, to wrench something (away) from someone
    iztŕgati se iz, od to disengage oneself ffom
    s silo sem mu iztrgal nož (iz rok), preden je mogel udariti I wrenched the knife from him before he could strike
    iztrgali so mu torbo iz roke the bag was snatched from his hands
    iztŕgati koga iz krempljev smrti to snatch someone from the jaws of death
    iztrgala nam ga je prezgodnja smrt he was snatched away from us by premature death
    iztŕgati list iz knjige to tear a page out of a book
  • iztŕgati (-am)

    A) perf. ➞ trgati

    1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare

    2. pren. strappare, sottrarre:
    iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
    smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari

    3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
    iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
    pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui

    B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi
  • izzívati, izzváti provocar

    izzivati k dvoboju desafiar, retar
    izzivati k boju za smrt ali življenje retar a muerte
    izzivati prepir provocar una riña
    (ne)izzvan napad agresión f (non) provocada
  • kákršen as; like

    kákršno delo, takšno plačilo as the work, so the reward
    kákršen oče, takšen sin like father, like son
    kákršen gospodar, takšen sluga like master, like man
    kákršno življenje, takšna smrt as man lives, so he shall die
    takšen, kákršen je just as he is
  • klinič|en (-na, -no) klinisch
    medicina klinična smrt klinischer Tod
    klinično mrtev klinisch tot
    klinični center das Klinikum
  • klíničen clinique

    (medicina) klinična diagnoza diagnostic moški spol clinique
    klinična smrt mort ženski spol clinique (ali relative, apparente)
  • klíničen (-čna -o) adj. med. clinico:
    klinični pregled, klinična preiskava visita clinica, esame clinico
    klinična diagnoza quadro clinico
    klinična smrt morte clinica
    klinični zdravnik clinico
  • kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
    figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
    -ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

    2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
    konec delovnega časa der Feierabend

    3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
    (smrt) das Ende

    4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

    5. (izid, rezultat) der Ausgang

    6.
    česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
    konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
    zdaj pa konec! Und damit gut!
    kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
    konec je z menoj es ist um mich geschehen
    |
    narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
    narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
    storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
    |
    brez konca ohne Ende, endlos
    brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
    biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
    do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
    do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
    od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
    do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
    do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
    potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
    do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
    iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
    iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
    priti do konca komu: (jemandem) beikommen
    h koncu aufs Ende zu
    iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
    na konec aufs Ende
    na koncu am Ende, zu Ende
    na koncu meseca am Monatsende
    biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
    biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
    biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
    ob koncu am Ende
    ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
    ob koncu tedna am Wochenende
    ob koncu vojne bei Kriegsende
    od konca do kraja von A bis Z, restlos
    od zadnjega konca von hinten
    pred koncem vor dem Ende
    pred koncem vojne vor Kriegsende
    pri koncu gegen Ende
    biti pri koncu s čim am Ende sein mit
    proti koncu gegen Ende
    proti koncu vojne gegen Kriegsende
    proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
    proti koncu leta spät im Jahr
    s koncem zum Ende
    s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
    za konec für das Ende
    znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff
  • kónjski (-a -o) adj.

    1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
    konjska nozdrv frogia
    konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
    konjski gnoj cavallino
    konjski prekupčevalec mercante di cavalli
    konjski šport ippica
    konjsko dirkališče ippodromo
    konjska odeja sago
    šport. konjska ograda paddock
    konjska oprava correggiame
    konjska oprema finimenti

    2. pejor. equino, da cavallo:
    konjski obraz una faccia equina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
    biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
    šah. konjska končnica finale di cavalli
    bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
    zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
    zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
    zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
    zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
    bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
    konjska para rozza
    zool. konjska pijavka emopide
    vet. konjska smrkavost mal del verme
    konjska vprega pariglia
    bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
    konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
    zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
    hist. konjski oklep barda
    konjski pastir buttero
    konjski ščipalnik torcinaso
    vet. konjsko hrkanje corneggio
  • kos|a1 [ô] ženski spol (-e …) agronomija in vrtnarstvo die Sense
    smrt s koso der Sensenmann
    figurativno smrtna kosa der Schnitter Tod
  • kôsa (-e) f agr. falce; falce fienaia, frullana:
    pren. smrt s koso la morte
    geogr. zemeljska kosa lingua di terra, cordone litoraneo
  • kózji (-a -e) adj. di capra, caprino:
    kozja dlaka pelo di capra
    kozje mleko latte di capra
    kozji pastir capraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozja steza sentiero ripido
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.
    pren. biti zvit kot kozji rog essere un furbo di tre cotte, saperne una più del diavolo
    brati komu kozje molitvice fare, dare una lavata di capo a
    naučiti koga kozjih molitvic dare una tiratina d'orecchie a
    bot. kozja pogačica (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
    bot. travniška kozja brada barba di becco, sassefrica (Tragopogon)
    bot. kozji parkeljci caprifoglio, madreselva (Lonicera caprifolium)
    bot. kozji rep chenopodio (Chenopodium)
    bot. kozja črešnja spino d'asino (Eryngium)
    pren. kozja molitvica giaculatoria
    bot. kozja smrt scorzonera (Scorzonera)
    vet. kozji podbradek barba
    bot. kozji presnec berretta da prete, evonimo (Evonymus europaea)
    bot. kozji rep rabarbaro, rapontico (Rheum rhaponticum)
    gastr. kozji sir caprino
    kozji smrad caprino
  • križ2 moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
    malteški križ Malteser Kreuz
    …križa Kreuz-
    (snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
    pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
    viseti na križu am Kreuz hängen
    narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
    narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
    vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
    križ je z es ist ein Kreuz mit …
    figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
    bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
    vsi križi so dol es ist die Hölle los
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

    lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
    lahko dekle fille légère (ali volage)
    lahko delo travail moški spol facile
    lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
    lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
    lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
    lahka smrt belle mort, mort douce
    lahko vino vin léger, petit vin
    lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
    lahko légèrement, facilement, aisément
    lahko dostopen d'accès facile
    lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
    otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
    lahko da il se peut que, peut-être
    lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
    to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
    lahko odidete vous pouvez partir
    lahko se uči il apprend facilement
    vzeti vse na lahko prendre tout à la légère
  • lakot|a1 ženski spol (-e …) občutek: der Hunger (tudi figurativno); velika: großer Hunger, Bärenhunger, Riesenhunger; (požrešnost) Heißhunger
    občutek lakote das Hungergefühl
    medicina volčja lakota der Heißhunger
    od lakote vor Hunger
    oslabljen od lakote hungergeschwächt
    smrt od lakote der Hungertod
    umreti od lakote vor Hunger sterben, verhungern
    potešiti lakoto den Hunger stillen
    trpeti lakoto Hunger leiden
  • lákota famine, starvation, hunger; dearth

    lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
    volčja lákota ravenous hunger
    smrt od lákote starvation
    potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
    utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
    trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
    umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
    umiram od lákote I'm dying of hunger
    lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
    protestni pohod proti lákoti hunger march
    z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...
  • mamil|o srednji spol (-a …) das Rauschgift, die Droge; (narkotik) das Suchtgift
    pod vplivom mamila unter [Rauschgifteinfluß] Rauschgifteinfluss
    preprodajalec mamil der Rauschgifthändler
    tihotapljenje mamil der Rauschgiftschmuggel
    uživanje mamil der [Drogenmißbrauch] Drogenmissbrauch
    smrt zaradi mamil der Drogentod
    trgovina z mamili der Rauschgifthandel
    zasvojen z mamili rauschgiftsüchtig
    zakon o mamilih das Suchtgiftgesetz
    boj proti mamilom die Rauschgiftbekämpfung
    ogrožen z mamili drogengefährdet
    razpečevalec mamil der Dealer