Franja

last³ [la:st] samostalnik
zadnji (pismo, beseda, otrok); zadnji omenjeni, najnovejši (izjava); poslednje ure, konec, smrt

never to hear the last of it morati vedno znova poslušati
to breathe one's last izdihniti, umreti
at (long) last končno, na koncu
to the last do konca, do smrti
to look one's last on zadnjič pogledati
we shall never see the last of that man tega moža se ne bomo znebili

Lebensende, das, smrt; bis an sein/ihr Lebensende vse do smrti

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

Libitīna -ae, f Libitína,

1. staroitalska mrliška boginja. V njenem svetišču so hranili mrtvaški oder (skolke) in druge pogrebne potrebščine ter pisali imenik umrlih; tam so tudi najemali pogrebnike in vse drugo pogrebno osebje: quod Libitina sacravit H. kar je umrlo, quaestus Libitinae acerbae H., funera in rationem Libitinae venerunt Suet. so jih zapisali.

2. meton.
a) smrt: multaque pars mei vitabit Libitinam H. bo ušel smrti, si Libitinam evaserit aeger Iuv.
b) pogrebni (mrliški) pripomočki, pogrebna (mrliška) oprava: pestilentia … tanta erat, ut Libitina tunc vix sufficeret L. da je bilo takrat le stežka mogoče pokopati vse (mrliče), ne liberorum (svobodnjakov) quidem funeribus Libitina sufficiebat L.; poseb. mrtvaški oder (skolke) ali grmada: ut … arma vero et Libitina totusque unius diei apparatus … esset e sucino Plin., dum levis arsura struitur Libitina papyro Mart.
c) pogrebna služba, pogrebništvo, pogrebno (mrliško) oskrbništvo: Libitinam exercere Val. Max.
d) pogreb, (pogrebni) sprevod: Amm. — Od tod adj. Libitīnēnsis -e libitínski: porta Lamp. menda vrata v amfiteatru, skozi katera so odnašali ubite gladiatorje.

matílda ž razg., ekspr. smrt: matilda ga je pobrala
umro je; matilda ga je povohala
tek što nije umro

moárte morţi f smrt

mors, mortis, f (gl. morior)

1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.

2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.

3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.

4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.

Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr.

mort [mɔr] féminin smrt; smrten primer; konec (tudi figuré); smrtna bolečina; figuré prenehanje, propad, uničenje; kal smrti

à mort smrtno, do smrti
à la vie et à la mort za življenje in smrt, za vedno
mort accidentelle smrt zaradi nesreče
mort de l'âme, éternelle (religion) večno pogubljenje
mort apparente navidezna smrt
mort civile izguba državljanskih (častnih) pravic
mort aux rats strup za podgane (tudi figuré)
mort volontaire prostovoljna smrt, samomor
arrêt masculin, sentence féminin de mort smrtna obsodba
fatigué à mort do smrti, na smrt utrujen
guerre féminin à mort vojna do skrajnosti, do uničenja
lit masculin de mort smrtna postelja
mise féminin à mort usmrtitev
pâle comme la mort, plus pâle que la mort bled kot smrt, mrtvaško bled
peine féminin de mort smrtna kazen
question féminin de vie ou de mort vprašanje življenja ali smrti
silence masculin de mort mrtvaška tišina
avoir la mort dans l'âme biti do smrti potrt
condamner à mort obsoditi na smrt
être (malade) à la mort umirati
être à la mort, à l'article de la mort biti v zadnjih zdihljajih
être entre la vie et la mort viseti med življenjem in smrtjo
mettre à mort usmrtiti, umoriti
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
périr de mort violente umreti nasilne smrti
souffrir mille morts prestajati peklenske muke
voir la mort de près gledati smrti v obraz
vouloir mal de mort à quelqu'un želeti komu vse najhujše
en vouloir à mort à quelqu'un želeti komu smrt
il n'y a pas eu mort d'homme nobene smrtne žrtve ni bilo
à mort! smrt (mu)!
mort au tyran! smrt tiranu!

mortālitās -ātis, f (mortālis) umrljivost, od tod

1. minljivost: mollitiae Plin., omne, quod ortum est, mortalitas consequitur Ci.

2. meton.
a) časnost = začasnost, minljivost, časne (posvetne) reči, smrtnost, konec življenja, smrt (naspr. immortalitas): Q., Suet., Plin., mortalitatem explere T. slovo dati temu svetu, m. mariti intervenit Icti.
b) človeška slabost, človeška krhkost (prhkost), slaba, poltena človeška narava, poltenost: Sen. Ph. idr.

3. konkr. smrtniki, ljudje, človeštvo: Plin., Sen. ph., Iust., Suet., contra fortunam non satis cauta mortalitas est Cu.

mōrte f

1. smrt:
morte immatura prerana smrt
mettere a morte ubiti
venire a morte umreti
questione di vita o di morte vprašanje življenja ali smrti
silenzio di morte mrtvaška tišina
avercela a morte con qcn. koga smrtno sovražiti
morte bianca bela smrt
morte in vacanza pren. mrlič

2. smrt, smrtna kazen:
condannare a morte obsoditi na smrt

3. pren. konec, propad

4. kulin. najprimernejša priprava jedi

mortificātiō -ōnis, f (mortificāre) usmrtitev, smrt: Eccl.

muerte ženski spol smrt, smrten primer, umor; (človeški) okostnjak; uničenje, propad

muerte aparente navidezna smrt
blanca (Am) zastrupljenje s kokainom
muerte violenta, muerte a mano airada nasilna smrt
enfermo de muerte na smrt bolan
lecho de muerte smrtna postelja
peligro de muerte smrtna nevarnost
un pueblo de mala muerte bedna vas
Procesión de la Buena Muerte spokorniška procesija na pepelnično sredo
sentencia de muerte smrtna obsodba
sueño de muerte smrtno spanje
a muerte na življenje in smrt
de muerte smrten, smrti namenjen
aborrecer de muerte smrtno sovražiti
aburrirse de muerte na smrt se dolgočasiti
dar muerte (a) umoriti, usmrtiti
llevarse un susto de muerte smrtno se prestrašiti
contra la muerte no hay cosa fuerte proti smrti ni leka
¡es una muerte! to je neznosno!

nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —

II. meton.

1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.

2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.

noche ženski spol noč; (pozen) večer; tema; zmeda; pesniško smrt

Noche Buena sveta noč
noche de luna mesečna luč
noche toledana noč brez spanja
la noche de la víspera prejšnja noč
noche y día (dia y noche) noč in dan, neprestano
a la noche, por la noche zvečer
a las altas horas de la noche v poznih nočnih urah
a media noche opolnoči
a primera noche v prvih nočnih urah
a la entrada de la noche, al cerrar la noche ob nastopu noči
ayer noche (= anoche) sinoči
de noche ponoči
de la noche a la mañana čez noč, nenadoma, nepričakovano
esta noche nocoj, drevi
se va haciendo de noche, la noche cierra noč pada na zemljo
muy de noche, muy entrada la noche globoko v noči
en plena noche sredi noči
hacer noche (en) prenočiti (v)
pasar la noche noč prebiti, prenočiti
¡buenas noches! lahko noč! dober večer!
a buenas noches na slepo, tjavdan

ōbito m knjižno smrt

óbito moški spol smrt

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

ocaso moški spol zahod (sonca), zaton; zahod, zapad, večer; smrt, propad

el ocaso de los dioses zaton bogov, somrak bogov

occaso m

1. knjižno zahod, zaton

2. pren. knjižno smrt

occāsus -ūs, m (iz *oc-cād-tus, iz glag. occidō; prim. occāsiō)

I.

1. zahod, zapad, zaton zvezd (naspr. (ex)ortus): Pl., S., Corn., Col., Plin. idr., solis occasu copias reduxit C., ortus occasusque signorum Q., solis lunaeque ortūs occasūsque L., o. Maiae V.; occ. sončni zahod, večer: praecipiti in occasum die T.

2. meton. zahod, zapad (kot stran sveta): O., Cat., ab ortu ad occasum Ci., Aquitania spectat inter occasum solis et septentriones C., ager longus in occasum V., ab occasu V., ad occasum habitantes Plin. zahodnjaki, zahodne dežele (naspr. orientis incolae).

3. metaf. poguba, pogibel, uničenje, konec: Lact., imperii, rei publicae Ci., urbis Ci., V., odii Q.; occ.
a) smrt: Ci., Amm., post Eumenis occasum N.
b) mrlič, (pogrebni) sprevod, pogreb: occasibus fatigari Ap. —

II. = occāsiō priložnost, prilika: Enn. ap. Fest.