Franja

taubblind slep in gluh

wink² [wiŋk] prehodni glagol
izraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati
neprehodni glagol
treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob)
ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotati

to wink at s.o. pomežikniti komu
to wink at an insult ignorirati (preiti) žalitev
to wink away one's tears zadrževati solze

слепорождённый od rojstva slep

alárm alarm; call to arms; warning of danger

letalski alárm air-raid warning; alert
napačen alárm false alarm
slep alárm false alarm
konec alárma all clear (signal)
dvigniti alárm to raise the alarm
dvigniti požarni alárm to raise a fire alarm
trobiti, dati znak za alárm to sound, to give, to ring the alarm
dati znak za konec zračnega alárma to give the all clear

alarme [alarm] féminin preplah, alarm, poplah, vznemirjenost, strah

fausse alarme slep alarm, prazno vznemirjenje
installations féminin pluriel d'alarme alarmne naprave
signal masculin d'alarme zasilna zavora (na vlaku)
sonnette féminin d'alarme alarmni zvonec
donner, sonner l'alarme dati alarm, opozoriti na nevarnost
sonner l'alarme biti plat zvona
tirer ta poignée du signat d'alarme pour arrêter le train potegniti ročaj zasilne zavore, da bi ustavili vlak
tenir quelqu'un en alarme komu skrbi, strah povzročati

alerte² [alɛrt] féminin alarm, znak za nevarnost, poplah; prestrašenost, vznemirjenje; vznemirljiv položaj, nevarnost

alerte! pozor! alarm!
alerte aérienne, aux avions letalski alarm
alerte aux chars, aux gaz tankovski, plinski alarm
fausse alerte slep alarm, prazen strah
fin féminin d'alerte konec alarma
troupes féminin pluriel en état d'alerte čete v pripravljenosti
les sirènes donnent l'alerte sirene tulijo alarm
sonner la sirène d'alerte s sireno dati alarm (o letalskem napadu)
donner l'alerte dati alarm, zbuditi pozornost
en cas d'alerte, nous descendrons à l'abri v primeru alarma bomo šli v zaklonišče
à la première alerte, j'appellerai le docteur ob prvi preteči nevarnosti bom poklical zdravnika

aveugler [avœgle] verbe transitif oslepiti; (figuré) (za)slepiti

s'aveugler sur quelqu'un (figuré) biti slep za napake, ne hoteti videti napak kake osebe, motiti se o kom
on l'aveugla en lui crevant les yeux oslepili so ga, s tem da so mu iztaknili oči
il est aveuglé par la passion slep, ves zaslepljen je od strasti
j'ai été aveuglé par les phares d'une voiture zaslepile so me luči, žarometi nekega avtomobila
le soleil l'a aveuglé sonce ga je zaslepilo

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

bárva color m (f) ; (snov) colorante m , pintura f ; (za blago, lase) tinta f ; (pri kartah) palo m

akvarelna (anilinska, oljnata, pastelna, tempera, vodna barva) color de acuarela (de anilina, al óleo ali barniz, a pastel, al temple, de aguada)
slep za barve acromatóptico, daltoniano
slepota za barve acromatopsia f
spekralne barve colores espectrales
spremeniti barvo cambiar de color
spreminjal je barve (od razburjenja itd.) un color se le iba y otro se le venía
videti vse v rožnati barvi verlo todo de color de rosa

barvno adverb farblich
barvno občutljiv farbempfindlich
barvno obstojen farbecht
barvno lep farbenschön
barvno slep medicina farbenfehlsichtig, farbenblind
barvno uravnotežen farblich ausgewogen

basket¹ [bá:skit ameriško bǽskit] samostalnik
koš, košara; posoda

as blind as a basket čisto slep
to put (ali have) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to be left in the basket ne biti izbran
the pick of the basket najboljši
to give the basket zavrniti
ameriško, hudomušno like a basket of chips zelo ljubko, zelo prijetno

bat¹ [bæt] samostalnik
zoologija netopir

as blind as a bat skoraj slep, skrajno kratkoviden
he's got bats in the belfry čudne muhe mu rojijo po glavi, ima čudne domisleke
to go like a bat out of the hell švigniti kakor strela
to go bat ponoreti
to be bats biti prismuknjen

beetle² [bí:tl] samostalnik
zoologija hrošč

black beetle ščurek
beetle blind, as blind as a beetle zelo kratkoviden, skoraj slep

bēnda f

1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči

2. tančica, koprena

bes² [è] moški spol (-a …) die Wut; die Rage
blazni bes die Raserei
divji bes helle/wilde Wut
slep bes blinde Wut, sinnlose Wut
uničevalski bes die Zerstörungswut
onemogel bes ohnmächtige Wut
bes popade koga die Wut packt (jemanden)
|
krik besa der Wutschrei
izbruh besa der Wutausbruch
napad besa der Koller
|
pokati od besa vor Wut platzen
penast od besa schäumend vor Wut, wutschäumend
spačen od besa obraz: wutverzerrt
slep od besa blindwütig
biti čisto iz sebe od besa sich selbst vor Wut nicht mehr kennen
samega sebe spraviti v bes z govorjenjem: sich in Wut hineinreden, sich in Zorn steigern

Blindheit, die, slepota, oslepelost, slepost; mit Blindheit schlagen figurativ oslepiti; mit Blindheit geschlagen figurativ slep (za vse)

bure [bür] féminin

étoffe féminin de bure, manteau masculin de bure grobo, rjavo volneno blago (raševina), plašč iz tega blaga; minéralogie, mines slep jašek

capiō -ere, cēpī, captum (prim. gr. κάπτω hlastam, κάπη, κώπη držalo, ročaj, lat. capāx, capēdō, capulus, capis, capsa, caput, particeps, prīnceps idr.)

A.

I.

1. prije(ma)ti, vzeti, jemati: cape sacra manu V., columque cape cum calathis O., c. baculum, ensem O., clupeum V., arma Ci., C., L., Cu. zgrabiti (za) orožje, cibum S., Cu. uži(va)ti, posteaquam cibum cepisti Ci. ko si se najedel, Cerealia munera c. O.; occ.
a) kak kraj zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), osvojiti (osvajati), poseb. voj.: montem C., iugum montium Cu., collem, arcem C., locum editum S., N., locum C. stališče zavzeti = postaviti se na svoje mesto.
b) kak kraj doseči ali poskušati doseči, priti kam, dospeti kam, poseb. z ladjo pripluti kam: insulam, portum C., cum ignorarent, quem locum reliquae (naves) cepissent C., montes proximos fugā capiunt L. skušajo doseči; pesn.: (cycni) terras... capere... videntur V. da se spuščajo na kopno; pren.: portum otii c. Ci.

2. pren. z abstraktnim obj. vzeti, jemati, prevze(ma)ti, navze(ma)ti se česa: virtutem animo Pl., amorem O. zaljubiti se, spem O., consuetudinem Ci. navaditi se, prudentiam Ci. prilastiti si, nobilitate dignos spiritus Cu. navzeti se, impetum Cu. zaleteti se, fugam C. v beg pognati se, conatus ad erumpendum L., initium (exordium) capere ex aliqua re Ci., C. pričeti s čim, začeti pri čem, finem Ci. nehati, consilium Ci., C. skleniti, coniecturam C. sklepati po čem, tempus L. ali occasionem Front. (ugodno) priložnost izkoristiti, tempus ad aliquem adeundi Ci. priložnost počakati, documentum c. ex... Ci. dokaz povzeti iz..., exemplum de aliquo ali ex aliqua re c. Ter., Ci. za primer vzeti; pesn.: poenas capere (= sumere) O. kaznovati; occ.
a) kak posel prevze(ma)ti, nase vzeti, zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se česa: augurium c. L., capite orgia mecum V., unde ingressūs... cepit? V. (gl. ingressus).
b) kako službo, dostojanstvo prevzeti, nastopiti (nastopati): provinciam duram Ter., consulatum, magistratum Ci., magistratūs N., rem publicam capere (= capessere) Ci., honores L., O., pontificatum maximum Suet.; pesn.: moderamina (navis) O., regnum ab aliquo O.

II. s kakim določenim namenom vzeti, jemati = odb(i)rati, (iz)voliti, privze(ma)ti: locum castris idoneum C., loca C., locum oculis V., templa ad inaugurandum L., tabernaculum recte (vitio) Ci., prospectum L. izbrati si prostor, od koder se dobro vidi, sacerdotem Iovis sortito Ci. po žrebu odbrati, virginem Vestalem Suet.; z dvojnim acc.: aliquam sibi patronam Ter., eum socium consiliis V., eum iudicem (flaminem) L.

III.

1. sovražno prijeti, zgrabiti = odvze(ma)ti, v last vzeti, jemati, prilastiti (prilaščati) si: fures earum rerum, quas ceperunt, signa commutant Ci., (Phorcidum) oculum astu... cepisse O.; pren.: lubido rei publicae capiundae S. polastiti se, capta re publicā Ci.; occ.
a) (u)loviti, ujeti, zateči, zasačiti (ljudi in živali): belli nefarios duces Ci., ibi regis filia capta est C., c. Dareum Cu., hostes O., eum vinclis c. V. v spone dati, vkleniti, vivum Thuyn cum uxore et liberis N., tres nobilissimi Haedui capti (kot ujetniki) ad Caesarem perducuntur C., clementia uti in captos N.; c. pisces Ci., O., Cu., uros foveis C., prolapsorum equitum vacuos equos L., cervum Ph., murem Val. Max.; subst. pt. pf: capta ex Caria Ter. karska ujetnica.
b) upleniti = prisvojiti (prisvajati) si, ugrabiti (ugrabljati): signum ex Macedonia Ci., magnum pecorum numerum C., impedimenta C., Cu., magnas praedas N., iuncta vehicula mille L., pecuniam Cu.
c) kak kraj ali prostor vzeti, zasesti, v last vzeti, jemati, osvojiti (osvajati) (si): c. calles Ci., Eretriam N., oppidum S., moenia scalis L., castra capta C., urbe captā L., Troiā captā H. po osvojitvi Troje = post Troiam captam Vell., navis capta O. uplenjena.

2. pren. (o stanju in duševnem razpoloženju) prevze(ma)ti, ganiti, navda(ja)ti, presuniti: capit me odium tui Ter., ea, quae admiratione nos capiunt Hirt., senatum metus cepit L., iam nos satietas laudis capit Cu. že smo siti, capit amor Solem O., ubi periculum quemque ceperat S. kjer ga je nevarnost presenetila, nos cepit oblivio Ci., misericordiā captus sum Ci., dementia capit amantem V.; occ.
a) prevze(ma)ti koga, kaj = mikati, zanimati, nase vezati, pridobi(va)ti (si) koga, kaj, prikupiti (prikupljati) se komu, čemu: factum mirabile ceperat aures O., te coniunx aliena cepit H., c. oculos Cu. ali lumina O.; pogosteje v pass. (kar večinoma slovenimo aktivno): captus voce nova O., in figura dei capta est O., captus eius humanitate N., amore captivae captus L.
b) (o)mamiti, (pre)slepiti, prevarati: captus est dolo N., aliquem capere subdola oratione C., blanditiis, simulato obsequio Cu., Pan... captam te, Luna, fefellit V., errore capi L., sapientis est cavere, ne capiatur Ci.
c) ujeti, uloviti v svoje mreže, zvabiti, speljati, zapeljati: captus est Ter. dal se je zapeljati (ljubici), ne consuetudine capti studia commutent C., ardebant mentibus ex aequo captis O. od ljubezni vneti, capti compendio C. zapeljani z dobičkom.
č) pred sodiščem dokazati komu kaj: aliquem impudicitiae Pl.

3. le v pass.
a) telesno zboleti; ohrometi: caput leto captum V., oculis capti talpae V. slepi, luminibus capi L. oslepeti, oculis et auribus captus Ci. slep in gluh, altero oculo capi L. na eno oko oslepeti, captus pedibus S., L. ohromel, membris omnibus captus ac debilis Ci.
b) duševno oslabeti: delirare et mente esse captum Ci. slaboumen biti, velut mente capta L. kakor obsedena; z loc.: captus animi L., T. slaboumen, virgines captae furore Ci., vates superstitione captus Cu.

IV.

1. spreje(ma)ti, preje(ma)ti, dobi(va)ti: aequatis cepissent praemia rostris V., quicumque vicerat, capiebat frondis honorem O., cape vaccam praemia O. vzemi kravo za plačilo, c. nomen ex calamitate C. dobiti ime po porazu, utilitates ex amicitia Ci., divitias per aliquem N., munus ab eo O.; poseb. podedovati, kot dediščino dobiti: si nihil ex hereditate ceperit Ci., abdicatus, ne quid de bonis patris capiat Q., capiendi ius nullum uxori Iuv.; occ.
a) jur. denar vzeti (jemati), da(ja)ti se podkupiti, denar izsiliti: quos pecuniae captae accersebat S., captarum ab regibus pecuniarum suspicio L. sum, da se je dal podkupiti knezom.
b) (o dohodkih, plačilih, davkih) preje(ma)ti, dobi(va)ti: stipendium c. iure belli C., vectigal ex agro L., quinquagena talenta vectigalis ex castro N., ex praediis DC sestertia Ci., fructum capere Ci., Ph. dobiček imeti; od tod pren.: oculis fructum c. N. dobiti pašo za oči.

2. pren. (vase) spreje(ma)ti, vzeti, jemati: terra feras cepit, volucres agitabilis aër O., fessos tellus cepit O., plenos capit alveus amnes O.; pren.: alter ab undecimo tum me iam ceperat annus V. = hitel sem v dvanajsto leto, cape dicta memor V. sprejmi vase in si zapomni.

3. z abstraktnim obj. dobi(va)ti, preje(ma)ti, (ob)čutiti, trpeti, stakniti: laborem inanem Ter., videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat Ci. (besedilo senatskega sklepa senatus consultum extremum, s katerim so pozivali na izvolitev diktatorja), c. magnam infamiam C. veliko sramoto si nakopati, somnum, quietem C., O., Cu. zaspati, mir najti, spectacula O., gloriam ex hoste L., gloriam rei O.; occ.
a) začutiti, zavedati se: voluptatem ex aliqua re Pl., voluptatem malis alienis Ci., gaudium ex civibus victis L., desiderium ex filio Ci., dolorem ex re Ci., C., dolores N., omnium suorum mala unā capiebat Cu. je z njimi čutil, c. gaudia O. razveseliti se, taedia rei capit O. zagnusi se mu.
b) (obliko, zunanjost) privze(ma)ti, dobi(va)ti podobo: novas figuras O., vultus priores O., faciem, duritiam O., formam, vires nocendi O., (Caesaris anima) lumen capit O. se svetlika.

B.

1. prostorsko obseči (obsegati), držati, vsebovati, prostor imeti za koga, kaj: aedes nostrae vix capiunt Ter. ima komaj kaj prostora, non capiet tuus venter plus ac meus H., vehicula plures capere milites possunt Cu., portae non capiebant funera O., populi, quos Achāia cepit O., plura loqui poteram, quam quae cepere fabellae O., portus ingentem vim navium capit L., lapis excisus sic, ut pedes capiat Cels., nec iam se capit unda V. valovje se ne zadrži več = vzkipi, se razburka; pren. z nikalnico = ne imeti prostora, premajhen biti: nec te Troia capit V., orbis te non caperet Cu., nec capiunt inclusas pectora flammas O. plamen šviga ven, animo iram c. O., Cu. obvladati, imeti v oblasti, capere eius amentiam civitas, Italia, provinciae, regna non poterant Ci. niso mogla potešiti njegovega besa.

2. pren.
a) biti pripraven, zmožen, primeren, prilegati se, ujemati se, prenesti (prenašati), (u)trpeti, dopustiti (dopuščati): libri litterarum notas capiunt Cu., sollertia, quantam vix poterat aetas eius capere Cu. kolikršno je komaj mogla doseči, fortunam, plus quam capis Cu. kakor jo moreš prenesti, quidquid mortalitas capere poterat Cu. kar koli je bilo človeštvu mogoče, celeritas, quantam capere tam grave agmen poterat Cu., rimam fissuramque non capit cedrus Plin.
b) z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, čutiti: hic unus veram speciem Romani senatus cepit L., mens eorum hoc non capit L., mens nostra capit, quae sit natura aeterna Cu., vix spes ipse suas animo capit O. v svojem srcu komaj čuti velikost tistega, na kar upa, quantum capio Aug. kolikor razumem.

Opomba: Star. obl.: capsō (= cepero) Pl., capsis (= ceperis) Ci., ki to obl. v svojem spisu Orat. 45, 104, razlaga napačno: in uno „capsis“ tria verba sunt (namreč cape si vis; prim. Q. I, 5, 65), capsit (= ceperit) Pl., Acc. ap. Non., capsimus (= ceperimus) Pl.

cartouche [kartuš] féminin naboj, patrona; masculin kamnita, kovinska ali narisana tabela, obdana z okraski in namenjena za napis; typographie okrasni naslov

cartouche blanche, à blanc, fausse slep naboj
cartouche éclairante svetilni naboj
cartouche à balle, à plomb, de tir réel oster naboj
cartouche verte odpust iz službe zaradi nespodobnosti
maillon masculin à cartouches pas z naboji za mitraljez
les dernières cartouches (figuré) zadnja rezerva, ki jo porabimo

cartucho moški spol naboj, patrona; karteča; papirnata vrečica; bonboniera

cartucho con bala oster naboj
cartucho sin bala slep naboj
quemar el último cartucho zadnji adut izigrati