Franja

moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
moriti v vojni uccidere in guerra
kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
pren. moriti čas ammazzare il tempo

2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
slana mori rože la brina danneggia i fiori

3. scocciare, infastidire, stufare:
pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

5. nareč. spegnere:
moriti apno spegnere la calce

nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up

on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
nosíti pri sebi to have about one
nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
nosíti očala to wear glasses
nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
nosíti krivdo to be to blame (za for)
visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle

opáriti (-im) perf.

1. scottare, sbianchire, ustionare (con liquido bollente, vapore)

2. bruciare:
slana je oparila cvetje la brina ha bruciato i fiori

osmodíti (jed) brûler, flamber, griller; brouir

osmoditi si peruti se brûler les ailes
osmojeni lasje cheveux brûlés (ali roussis)
slana je osmodila cvetje la gelée a grillé les fleurs

osmodíti (-ím)

A) perf.

1. abbruciacchiare, bruciacchiare; gosp. strinare:
osmoditi perilo strinare la biancheria

2. bruciare:
slana je osmodila travo la brina ha bruciato l'erba

3. pren. scottare

4. pren. truffare, imbrogliare

5. bruciare le setole

B) osmodíti se, si (-ím se, si)

1. bruciare, bruciarsi; strinarsi

ožgáti brûler, flamber, griller, roussir ; (sonce) brunir, bronzer, hâler, basaner

ajdo je ožgala slana la gelée a grillé le sarrasin
ožgati prašiča flamber un porc
ožgan les bois moški spol brûlé

ožgáti (ožgèm) | ožígati (-am) perf., imperf.

1. abbruciacchiare; bruciare:
strela je ožgala drevo un fulmine ha abbruciacchiato un albero
slana je ožgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno

2. scottare; abbronzare

3. pren.
ožgati z jeznim pogledom, z jeznimi pogledi fulminare con lo sguardo, con occhiate
ožgati z bičem dare una frustata
ožgati (z ožigalkami) scottare

padati² (pada)

1. padavine: fallen
pada es gibt Niederschläge
(dež) pada es regnet
(sneg) pada es schneit
toča pada es hagelt
slana pada es gibt Reif

2. mrak: einbrechen, mrak, noč: hereinbrechen (mrak pada die Dämmerung/Dunkelheit bricht herein, ko pada mrak bei einbrechender Dämmerung)

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

paličic|a ženski spol (-e …) das Stäbchen (kadilna Räucherstäbchen, anatomija očesna/vidna Sehstäbchen, jedilna [Eßstäbchen] Essstäbchen); das Stöckchen; majhna lesena: das Hölzchen
sirova paličica die Käsestange
slana paličica das Salzstangerl
figurativno čarobna paličica der Zauberstab
tehnika paličica spajke die Lötstange
glasba pri bobnih: der Trommelstock
v kuhinji: narezati na paličice stifteln

páličica (-e) f

1. dem. od palica bacchetta, bastoncino

2. anat. bastoncino

3. gastr.
slana paličica salatino

4. (pri liziki) stecca

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

pita samostalnik
(jed) ▸ piteKo je pita pečena, jo razrežemo na kvadrate in posujemo s sladkorjem v prahu. ▸ Amikor a pite megsült, vágjuk fel négyzetekre, és szórjuk meg porcukorral. Pito vzamemo iz pečice, in ko je še topla, jo posujemo s sladkorjem v prahu. ▸ A pitét kivesszük a sütőből, és még melegen megszórjuk porcukorral.
No, spekla sem jagodno pito z rabarbaro. ▸ Nos, sütöttem egy epres-rebarbarás pitét.

pomoríti (-ím) perf.

1. ammazzare, uccidere; massacrare

2. distruggere, rovinare, guastare:
slana je pomorila pridelke la brina ha distrutto i raccolti

popáriti (-im)

A) perf.

1. scottare; dare una scottata, versare (sopra) acqua bollente

2. agr. bruciare:
slana je poparila cvetje la brina ha bruciato i fiori

3. (potreti, pobiti) abbattere, avvilire, scoraggiare

B) popáriti se (-im se) perf., refl. scottarsi

požgáti brûler, embraser, incendier, mettre le feu à quelque chose, mettre en feu, consumer, réduire en cendres, détruire par le feu

požgati vse mostove za seboj (figurativno) bruûler les ponts
slana je požgala popke la gelée a grillé les bourgeons

požgáti (-žgèm) | požígati (-am) perf., imperf. bruciare (tudi ekst.), incendiare; ardere:
slana je požgala žito la brina ha bruciato il grano
agr. požgati strnišča debbiare (le stoppie)

puščav|a ženski spol (-e …) geografija die Wüste (kamnita Steinwüste, peščena Sandwüste, slana Salzwüste)
figurativno betonska puščava die Betonwüste
figurativno kralj puščave der Wüstenkönig
prebivalec puščave der Wüstenbewohner
sin puščave der Wüstensohn
glas vpijočega v puščavi der Rufer in der Wüste

salado soljen, slan; preveč soljen; nasoljen; duhovit, dovtipen; Argentina drag

carne salada soljeno meso
Lago Salado Slano morje
pepino salado slana kumarica

salé, e [sale] adjectif (na)soljen, slan; figuré oster, jedek; duhovit; opolzek, figuré kosmat, pikanten; masculin nasoljeno svinjsko meso

petit salé masculin manj soljeni koščki prašičjih prsi; populaire pobalin, paglavec
eau féminin salée slana voda, slanica
lac masculin salé slano jezero
beurre masculin salé slano surovo maslo
plat masculin trop salé preveč soljena jed
condamnation féminin salée preostra obsodba
note féminin de restaurant assez salée precej slan, zasoljen račun v restavraciji
plaisanteries féminin pluriel salées opolzke šale
avoir le bec salé (familier) biti žejen