Franja

cebadazo

paja cebadaza ječmenova slama

filasse [filas] féminin predivo, kodelja; familier žilavo meso

des cheveux filasse kot slama plavi lasje

gor|eti [é] (-im) zgoreti ogenj: brennen; in Brand stehen
goreti kot slama brennen wie Stroh
goreti od čustveno: entbrennen in (jeze in Zorn, ljubezni do nje in Liebe für sie/zu ihr); entbrannt sein von (poželenja von Begierde)
figurativno goreti pod nogami heiß unter den Füßen sein

izmlátiti trillar

izmlačena slama (fig) trivialidad f

ječmenov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ árpaPovezane iztočnice: ječmenova kava, ječmenova trava

2. (o plodu) ▸ árpa
3. (o rastlini) ▸ árpa

konopljén (-a -o) adj. di canapa, canapino; canapiero:
konopljena slama paglia di canapa
konopljena tkanina panno canapino
konopljena vrv canapo
konopljeno seme canapuccia

koruzn|i (-a, -o) Mais- (kruh das Maisbrot, rilčkar der Maiskäfer, storž der Maiskolben, škrob die Maisstärke, zdrob der Maisgrieß, kaša der Maisbrei, moka das Maismehl, slama das Maisstroh, zrno das Maiskorn)
olje iz koruznih kalčkov das Maiskeimöl
koruzno rumen maisgelb

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.

pšeničn|i (-a, -o) Weizen- (otrobi množina die Weizenkleie, slama das Weizenstroh)

putrefacción ženski spol gnitje, gniloba

paja en putrefacción gnijoča slama

rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)

rížev de riz

riževa juha potage moški spol au riz
rižev narastek soufflé moški spol au riz
riževa moka farine ženski spol de riz
rižev puder poudre ženski spol de riz
riževa slama, riževica paille ženski spol de riz
riževo žganje eau-de-vie ženski spol de riz, arac(k) moški spol

ržén de seigle

ržen kruh pain moški spol de seigle
ržena moka farine ženski spol de seigle
rženo polje champ moški spol de seigle
ržena slama paille ženski spol de seigle, glui moški spol

ržén de centeno; centenazo

ržen kruh (moka) pan m (harina f) de centeno
rženo polje centenal m, centenar m
ržena slama paja f de centena (ali centenaza)

slámica (-e) f

1. dem. od slama pagliuzza

2. (cevka za pitje) cannuccia; bibl.
videti slamico v očesu bližnjega, ne videti bruna v lastnem vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

vžgáti¹ (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore

2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio

zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire

κάλαμος, ὁ [Et. iz k'olemo-s, lat. culmus, slama (iz k'olemo-s), slov. slama (rusko solóma), nem. Halm; lat. calamus, izpos. iz grščine] 1. bilka, slama, steblo, trst. 2. a) pastirska piščalka; b) trst za pisanje, pero NT; c) palica, s katero se meri, merska palica, merilo NT.

στιβάς, άδος, ἡ (στείβω) stelja, slama, listje, ločje; postelja, ležišče iz stelje (slame ali ločja).