Franja

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

dēfīnītiuncula -ae, f (demin. dēfīnītiō) slaba določba, slabo določilo: Cassian.

degollar [-üe-] obglaviti; umoriti; zaklati; uničiti; slabo igrati (gledališko igro)

délabrement [-brəmɑ̃] masculin propad(anje), razdejanost; figuré slabo stanje, omajanost

délabrement de la santé, des affaires slabo zdravstveno stanje, slabo stanje poslov

dépiter [-te] verbe transitif (raz)jeziti, ozlovoljiti, spraviti v slabo voljo; razočarati

se dépiter (raz)jeziti se

depressed [diprést] pridevnik
potrt, obupan, pobit
trgovina medel, ki se slabo prodaja

depressed areas pasivni kraji

dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo

desaprovechar slabo uporabljati; pod ceno proda(ja)ti

desaprovechar la ocasión zamuditi priložnost

desgarbado neolikan; brez ljubkosti; slabo raščen; neimeniten

desgobierno moški spol nered, slabo gospodarstvo; razuzdanost

désobliger [dezɔbliže] verbe transitif biti neprijazen (quelqu'un do koga); (raz)žaliti; napraviti slabo uslugo (quelqu'un komu)

vous me désobligeriez beaucoup en refusant zelo bi me užalili, če bi odklonili

desservir* [dɛsɛrvir] verbe transitif pospraviti jedila z mize; figuré izkazati slâbo uslugo; streči (stroju); religion opravljati dušno pastirstvo; vzdrževati prometne zveze; marine opravljati redno plovbo, aéronautique polete; voditi v

desservir un lieu vzdrževati redne prometne, transportne zveze z nekim krajem
l'île est desservie par deux bateaux dve ladji opravljata prometno zvezo z otokom
quartier masculin bien desservi mestna četrt, ki ima dobro urejen promet
desservir une église redno opravljati cerkvena opravila v cerkvi
cette porte dessert la cuisine ta vrata vodijo v kuhinjo

discourtesy [diskə́:tisi] samostalnik
nevljudnost; slabo vedenje, neolikanost; nespoštljivost

discrédit [diskredi] masculin izguba ugleda, izguba zaupanja pri kom; slabo ime, slab glas; izguba, zmanjšanje veljave

être en discrédit auprès de quelqu'un biti slabo zapisan, na slabem glasu pri kom
jeter le discrédit sur quelqu'un koga spraviti na slab glas
tomber en discrédit izgubiti dobro ime, zaupanje, diskreditirati se

discredito m slabo ime, slab glas:
cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast

diseducare v. tr. (pres. disēduco) napačno, slabo vzgojiti, vzgajati

disfunzione f

1. med. disfunkcija, funkcijska motnja

2. slabo funkcioniranje

displeasure² [displéžə] prehodni glagol
razjeziti, v slabo voljo spraviti; dolgočasiti

disproportionner [-rsjɔne] verbe transitif spraviti v nesorazmerje, slabo proporcionirati

disrepair [disripɛ́ə] samostalnik
slabo stanje, razdejanost, trhlost

to be in a state of disrepair podirati se, razpadati
to fall into disrepair začeti razpadati