Franja

dominio m (pl. -ni)

1. oblast, moč:
sete di dominio sla po oblasti

2. (politična, vojna) prevlada

3. obvladovanje, oblast:
dominio di se samoobvladovanje
dominio utile užitek

4. (teritorialna) posest:
i domini coloniali kolonialne posesti

5. pren. področje, torišče, domena

6. pravo last:
di dominio pubblico v javni lasti; pren. splošno znano

empito m knjižno silovitost; žar:
empito carnale mesena sla

furore m

1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti

2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla

3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo

Mercurius¹ -iī, m (mercārī, merx; Mercurius a mercibus est dictus Fest.) Merkúr, sin Jupitra in Maje, starolatinski bog trgovanja, prometa, dobička in zvijače, čigar praznik so trgovci obhajali 15. maja. Pozneje, ko so ga poistovetili z grškim Hermesom (Ἑρμῆς) je bil Merkur za Rimljane božji sel, iznajditelj lire, spremljevalec duš v podzemlje, varuh poti in telovadbe, bog govorništva, vzor duševne in telesne spretnosti: Varr. ap. Non., Ci., V., H., O., T. idr.; C. (De bel. Gall. 6, 17) imenuje Mercurius tudi nekega neznanega galskega boga, podobnega germanskemu Wutanu: maxime Mercurium colunt. Umetniki so upodabljali Merkurja kot mladeniča cvetočih lic z znaki božjega sla, tj. s krilatim popotnim klobukom (petasus, gr. πέτασος), krilatimi čevlji (talaria, gr. πέδιλα) in glasniško palico (caduceus, gr. κηρύκειον) ali s čarovno palico (virga), znakom spremstva (v podzemlje). Preg.: non ex quovis ligno fit Mercurius Ap. Apel. (kakor Ἑρμῆς) hêrma, četverorob steber s Hermesovim doprsnikom na vrhu: accidit ut una nocte omnes Hermae, qui in oppido erant Athenis, deicerentur praeter unum, qui ante ianuam erat Andocidi (itaque ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est) N.; poseb.: aqua Mercurii O. Merkurjev studenec (ob Apijevi cesti); stella Mercurii Ci. planet Merkur; tumulus Mercurii L. Merkurjev grič (holmec), po nekem punskem božanstvu imenovana vzpetina pri Novi Kartagini v Hispaniji; promunturium Mercurii (Ἑρμαῖον) L. Merkurjev rt, vzhodni rt zaliva pred Kartagino, zdaj Cap Bon ali Ras Addar. — Od tod adj. Mercuriālis -e Merkúrjev, merkúr(ij)ski: caduceus Ap., Mercuriali mihi cognomen mihi imposuere H., viri Mercuriales H. Merkurjevi ljubljenci = učenjaki ali pesniki, poseb. lirski pesniki, cursus Mucr. krožnica, tek planeta Merkurja, herba Mercurialis Ca., Ap. h. ali samo mercurialis Plin. (bot.) golšec, (starejše) usačnica, usačna zel; subst. Mercuriālēs -ium, m merkurijáli, skupščina trgovcev v Rimu, ustanovljena l. 495: Ci. ep.

morilsk|i (-a, -o) mörderisch
morilska tolpa die Mörderbande
morilsko orožje die Mordwaffe
morilska sla der Blutrausch

nagon [ô] moški spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija, psihologija der Instinkt, der Trieb (čredni Herdeninstinkt, Herdentrieb, hranilni Nahrungstrieb, materinski Mutterinstinkt, obrambni Verteidigungstrieb, paritveni Begattungstrieb, Fortpflanzungstrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, potovalni Wandertrieb, samoohranitveni Selbsterhaltungstrieb, selitveni Zugtrieb, smrtni Todestrieb, spolni Geschlechtstrieb, Sexualtrieb, uničevalni Destruktionstrieb, valilni Bruttrieb, zbiralni Sammeltrieb)
zadovoljitev nagona die Triebbefriedigung
nauk o nagonih die Trieblehre

2. figurativno (sla, gon) der Drang
| ➞ → gon, instinkt, spolnost

nakupoválen (-lna -o) adj. dell'acquisto, per l'acquisto; della spesa:
nakupovalna torba borsa della spesa
nakupovalna sla oniomania
nakupovalni manijak oniomaniaco
nakupovalni center shopping center
nakupovalni voziček (v veleblagovnici) carrello di supermercato

nūntius 3 (skrč. *noventius iz novus in venire kdor prihajajoč prinaša kaj novega)

I. adj. naznanjajoč, oznanjajoč, razglašajoč, javljajoč, navajajoč, sporočajoč: rumor nuntius Ci., cur mihi fama prior quam nuntia littera venit? O., n. fibra Tib.; z objektnim gen.: simulacra … divinae nuntia formae Lucr., animi nuntia verba mei O., venturae nuntia sortis … exta Tib., prodigia imminentium malorum nuntia T. —

II. subst.

1. nūntius -iī, m
a) konkr. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel, kurir, poročevalec: iste tuus cliens sceleri tui nuntius Ci., aliquem per nuntium certiorem facere Ci. ep., quae (sc. calamitas) tanta fuit, ut eam … non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor adferret Ci., volucrem nuntium mittere Ci. hitrega sla, litteras et nuntios mittere in Asiam N., nuntios (sc. litteras et nuntios) mittere ad aliquem C., nuntios dimittere C., remissi nuntii L., referes ergo haec et nuntius ibis Pelidae genitori V., nuntius Anchisae … incensas perfert navīs Eumelus V., te canam, magni Iovis et deorum nuntium H., ales nuntium increpare Suet.; nuntius (o ženski): huic dea … „utinam non hic tibi nuntius essem … “, inquit … Val. Fl.
b) abstr.
a) naznanilo, sporočilo, obvestilo, novica, vest, glas (o čem): n. falsus Ci., verus V., nuntium apportare Ter. ali nuntium adferre, perferre Ci. ali ferre L. novico (vest) prinesti (prinašati), malum nuntium audire Ci., nuntium accipere Ci., C.; z de: certi nuntii de exercitu veniunt C.; z objektnim gen.: nuntius expugnati oppidi C. glas (novica) o osvojitvi mesta (da je mesto osvojeno), n. mortis Andromachi Cu.; z odvisnimi povednimi ali zahtevnimi stavki: Ci., C. idr.; occ. (kot jur. t. t. za razvezo zaroke ali ločitev zakona) nuntiatum alicui remittere (tudi mittere Icti.) razvezno (ločitveno, razporočno) pismo, ločitveni list komu poslati, razvezati zakonsko pogodbo, odpovedati se zakonu (o možu in ženi): Ap., iam illi remittam nuntium adfini meo, nuntium uxori remittere Ci., etsi mulier nuntium remisit Ci.; metaf.: virtuti nuntium remittere Ci. ep. odreči (odpovedati) se kreposti (čednosti).
b) poslan, (ustno) sporočen nalog, ukaz, povelje: nisi legatorum nuntio paruisset Ci. ep., hoc ille nuntio Athenas rediit N.; z zahtevnim stavkom: eodem ut sequerentur, nuntium misit N.

2. nūntia -ae, f oznanjevalka, naznanjevalka, znanilka, glasnica: nuntia Iovis Poeta ap. Ci. (o orlu), historia nuntia vetustatis Ci., plaga n. rerum Lucr., en ego laetorum venio tibi nuntia rerum Fama O., nuntia Iunonis … concipit Iris aquas O., „Iri, meae,“ dixit, „fidissima nuntia vocis … “ O.

3. nūntium -iī, n naznanilo, sporočilo, vest: de caelo nuntium erit Tabulae censoriae ap. Varr., nova nuntia Cat.

oblást (-í) f

1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche

4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare

piromán pyromaniac

pirománíja (požigalna sla) pyromania

posláti to send (off, away), to dispatch, to expedite, to transmit; to forward; (z ladjo) to ship; (denar) to remit

nazaj posláti to return, (z ladjo) to reship; to send back
posláti po pošti to send by post
posláti z obratno pošto to send by return (of post)
posláti darilo (sla v, prisrčen pozdrav, sporočilo) to send a present (a messenger to, one's love, a message)
posláti komu (po)vabilo to send someone an invitation
posláti komu paket to send a parcel to someone
posláti naprej, za kom (pismo itd.) to forward, to send on
prosimo posláti za naslovnikom! please forward; ZDA please redirect!
posláti po (zdravnika) to send for (the doctor)
treba je posláti po zdravnika a doctor must be sent for
posláti koga k vragu (figurativno) to tell someone to get lost (ali to drop dead, to go to the devil), to send someone packing

potere^*

A) v. intr. (pres. pōsso)

1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?

2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

B) m

1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč

2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

3. oblast, posest

4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč

5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila

7. fiz. moč

8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč

potreb|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. das Bedürfnis (po nach), -bedürfnis (naravna Naturbedürfnis, življenjska Lebensbedürfnis, po informacijah Informationsbedürfnis, po izpovedovanju Mitteilungsbedürfnis, po kontaktih Kontaktbedürfnis, po ljubezni Liebesbedürfnis, po nežnosti Zärtlichkeitsbedürfnis, po podpori Anlehnungsbedürfnis, po počitku Ruhebedürfnis, po pravnem varstvu Rechtsschutzbedürfnis, po senzacijah Sensationsbedürfnis, po snagi Reinlichkeitsbedürfnis, po spanju Schlafbedürfnis, po svobodi Freiheitsbedürfnis, po uveljavljanju Geltungsbedürfnis, po zaščiti Schutzbedürfnis)
zadovoljevanje potreb die Bedürfnisbefriedigung
čutiti potrebo das Bedürfnis haben (zu)
postati komu potreba (jemandem) zum Bedürfnis werden

2. (lakota, sla) der Hunger (nach) (po branju Lesehunger), der Drang (po delovanju Schaffensdrang), der Trieb (po igri Spieltrieb)

3. (potrebna količina česa) der Bedarf (an), -bedarf (dnevna Tagesbedarf, po beljakovinah Eiweißbedarf, po energiji Energiebedarf, po hrani Nahrungsbedarf, po hranilih Nährstoffbedarf, po kalorijah Kalorienbedarf, po kisiku Sauerstoffbedarf, po lesu Holzbedarf, po nafti Erdölbedarf, Ölbedarf, po toploti Wärmebedarf, po vodi Wasserbedarf, po zraku Luftbedarf, po prostoru Raumbedarf)
zadovoljitev potreb die Bedarfsbefriedigung
v skladu s potrebami bedarfsgerecht
lastne potrebe množina der Eigenbedarf, der Selbstgebrauch, der Selbstverbrauch (za lastne potrebe für den Selbstverbrauch)
družinske potrebe množina der Familienbedarf
prevoz za lastne potrebe der Werkverkehr
večje/dodatne potrebe der Mehrbedarf
življenjske potrebe množina der Lebensbedarf
po potrebi nach Bedarf, im Bedarfsfall

4. (zahteva) das Erfordernis

požigaln|i (-a, -o) Brandstiftungs- (sla der Brandstiftungstrieb)

požigálski (-a -o) adj. incendiario; piromane:
požigalska sla piromania

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

selit|ev² ženski spol (-ve …) (preseljevanje) die Wanderung, die Wanderbewegung; dnevna: (migracija) die Pendelwanderung; preko meja države: Außenwanderung; živalska: Tierwanderung; živalstvo, zoologija (ptičja selitev) der Zug, der Vogelzug
čas selitve živalstvo, zoologija die Zugzeit
sla po selitvi der Wandertrieb

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

senzacij|a ženski spol (-e …) die Sensation, svetovna: Weltsensation; das Aufsehen
potreba po senzacijah das Sensationsbedürfnis
sla po senzacijah/lov na senzacije die Sensationssucht, Sensationslust
skrbeti za senzacije für Schlagzeilen sorgen, Schlagzeilen liefern

sexual [séksjuəl, sékšuəl] pridevnik (sexually prislov)
spolen, seksualen

sexual affinity spolna privlačnost
sexual cell spolna celica
sexual commerce, sexual intercourse spolno občevanje
sexual desire spolno poželenje (sla), libido