Franja

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

oranžna žoga frazem
(o košarki) približek prevedka ▸ narancssárga labda [kosárlabda]
Nekaj časa je nato skupaj treniral tako košarko kot nogomet, a vendarle je oranžna žoga prevladala. ▸ Ezt követően egy ideig kosárlabda- és futballedzésekre is járt, de végül a narancssárga labda kerekedett felül.
Čeravno se je od oranžne žoge dokončno poslovil pred desetletjem, s svojo blagovno znamko še vedno zasluži 80 milijonov dolarjev na leto! ▸ Ugyan már egy évtizede véglegesen búcsút intett a narancssárga labdának, saját márkájával még mindig évente 80 millió dollárt keres.

pasti² (pasem) hüten, weiden lassen
pasti se weiden, grasen, lovstvo äsen, po čem: (etwas) abweiden, beweiden
Kdaj sva krave skupaj pasla? Wo haben wir den schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno pasti oči na sich weiden an

pásti (pasem) paître, faire paître, pâturer, pacager, herbager , (živino) garder (les bêtes)

pasti se se paître, brouter
koze se pasejo v skalovju les chèvres broutent dans les rochers
pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux (ali le fainéant), avoir la flemme
nisva skupaj krav pasla (figurativno) nous n'avons pas gardé les cochons ensemble

pásti (pásem)

A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
pasti v planinah monticare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
kravice pasti stare proni
lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
pasti mulo tenere il muso
pasti oči pascere gli occhi su
pasti radovednost, zijala curiosare
pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
pasti se v planinah monticare, alpeggiare
krave se pasejo le mucche pascolano

pérje (ptičje) plumage; feathers pl; plumes pl; feathering

tuje pérje borrowed plumage, borrowed feathers pl
(o)krasiti, obrobiti s pérjem to feather
(o)krasiti se s tujim pérjem (figurativno) to deck oneself out (ali to adorn oneself with) borrowed plumes
lepo pérje naredi lepega ptiča (figurativno) fine feathers make fine birds
ptiči istega pérja skupaj leté (tudi figurativno) birds of a feather flock together

peti¹ [é] (pôjem) zapeti

1. singen (skupaj s kom mitsingen, ponavljaje za kom nachsingen, na avdiciji [probesingen] Probe singen, po notah absingen); slavček: schlagen, singen
peti v falzetu falsettieren
figurativno peti slavo komu/čemu rühmen, (jemandes) Lob singen

2.
figurativno sekira poje die Bäume fallen
šiba poje es gibt Schläge
huda poje es geht (jemandem) schlecht
ves čas ista poje immer dasselbe Essen, immer dieselbe Masche

pisati¹ (pišem) napisati

1. schreiben (na/v kaj aufschreiben, po nareku nachschreiben, pravilno rechtschreiben, skupaj zusammenschreiben, z malo začetnico kleinschreiben, z veliko začetnico großschreiben, na pisalni stroj [maschineschreiben] Maschine schreiben)
znati pisati schreibkundig sein
ne znati pisati schreibunkundig sein
pisati s čopičem pinseln
pisati z razmikom sperren
pisati s ponarejeno pisavo die Schrift verstellen
pisati zapisnik (etwas) protokollieren, das Protokoll führen
na dolgo in široko pisati o čem sich verbreiten über
pisati si korrenspondieren, einander schreiben
človek, ki ogromno/hitro piše der Schnellschreiber
ki se mu ne ljubi pisati schreibfaul

2. (javiti se) s počitnic itd.: von sich hören lassen

3.
figurativno reci in piši sage und schreibe
figurativno to me lahko nekam piše das kann mir den Buckel runterutschen
oni me lahko nekam pišejo die können mich gern haben!

pisav|a ženski spol (-e …)

1. die Schrift (Braillova Blindenschrift, Brailleschrift, Punktschrift, črkovna Buchstabenschrift, glasovna Lautschrift, normalna Langschrift, notna glasba Notenschrift, Tonschrift, pisana Schreibschrift, slikovna Bildschrift, Ideenschrift, Bilderschrift, stenografska Kurzschrift, svetleča Leuchtschrift, svetlobna Laufschrift, tajna Dunkelschrift, Geheimschrift, zlogovna Silbenschrift, znakovna Zeichenschrift)

2. (rokopis) die Handschrift

3. besede: die Schreibung (napačna Falschschreibung, narazen Getrenntschreibung, skupaj Zusammenschreibung, z malo začetnico Kleinschreibung, z veliko začetnico Großschreibung)
|
brez pisave schriftlos
ponareditev pisave die Schriftfälschung
vzorec pisave die Schriftprobe
pisati s prenarejeno pisavo seine/die Schrift verstellen
posnemati pisavo die Schrift nachahmen

podnevi prislov
(čez dan) ▸ nappal, napközbenImagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. ▸ Az imágók nappal aktívak, és a fenyőfákon tartózkodnak.Mi poznamo samo svoje delo, ki ga moramo opravljati podnevi in ponoči. ▸ Mi csak a munkánkat ismerjük, amit éjjel-nappal végeznünk kell.
Ponoči sva skupaj študirala, podnevi pa sem delal. ▸ Éjjel együtt tanultunk, napközben pedig dolgoztam.

pogrêbsti

skupaj pogrêbsti to scrape (ali to rake) together

pojáhati (-am) perf.

1. partire a cavallo

2. vulg. fottere, montare:
pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal se continua così, siamo tutti fottuti

pokeraški pridevnik
1. (o pokru) ▸ póker
2. (ki ne kaže čustev) ▸ pókerVse skupaj je sprejemal s pokeraški izrazom na obrazu, ki je le redko izdajal kakršnokoli čustvo. ▸ Mindent pókerarccal fogadott, ritkán lehetett bármilyen érzést leolvasni az arcáról.

položi|ti (-m) polagati

1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
položiti v kaj einlegen (in)
položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
položiti v grob ins Grab legen
položiti v krsto einsargen

5.
figurativno položiti na jezik in den Mund legen
položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
položiti v zibelko in die Wiege legen
položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomakn|iti (-em) pomikati rücken (tudi tehnika), (poriniti) schieben; (bliže näherrücken, herüberrücken, h komu hinüberrücken, naprej vorrücken, weiterrücken, v vrsti nachrücken, narazen [auseinanderrücken] auseinander rücken, sem herrücken, hierherrücken, skupaj [aneinanderrücken] aneinander rücken, aufrücken, stran fortrücken, tja hinrücken); uro: stellen (naprej vorstellen, nazaj zurückstellen)

poméšati to mix up; to blend; to mingle

poméšati v to stir into; (vino z alkoholom) to lace, to drug, to load, to adulterate, to doctor
poméšati se z to mix with, to commingle with, to blend with
poméšati se z, med to get among (ali into)
poméšati se skupaj to jumble together (ali up)

porin|iti (-em) porivati

1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

posrébati (-am, -ljem) perf.

1. sorbire, sorseggiare, centellinare

2. (popiti) bere, scolare:
skupaj posrebati steklenico vina scolarsi un fiasco di vino

3. knjiž. (posušiti) seccare, asciugare, prosciugare:
veter je posrebal luže il vento prosciugò le pozzanghere