Franja

aneinandergeraten, aneinander geraten skočiti si v lase

anspringen^*

1. skočiti na, (überfallen) napasti (tudi figurativ)

2. Motor: vžgati, sprožiti se;

3. angesprungen kommen priskakljati, priti

assiliō (adsiliō) -īre -siluī (ad in salīre)

1. skočiti (skakati) proti komu, čemu, priskočiti (priskakati): Dioxippus... adsiluit et... eam (lanceam) fregit Cu., mus escam petens assiluit Ph.; kam? z dat.: assiluit (tekst. var. assistit) aris Sen. tr., volanti assiluit a tergo Sil.; z in in acc.: in ferrum Sil.

2. (o bojevnikih) naskočiti (naskakovati) kaj, zagnati (zaganjati) se proti čemu, dreviti se proti čemu, pridreviti se: hostes vagi et ex occasionibus assilientes Sen. ph., pars montibus (abl., s hribov)... tam improvisi adsiluere, ut... T., assilit... Hasdrubal, undique nudi assiliunt... manipli Sil.; z dat.: adsiluit defensae moenibus urbis O.

3. (o vodi) valoviti proti čemu, pljuskati, plivkati ob kaj: adsiliunt fluctus O., tactum vereri assilientis aquae O., assilientia longe aequora O.; z acc.: quas (insulas) assilit spumiger Aegon Stat.

4. pren. preskočiti kaj, preiti na kaj: neque adsiliendum statim est ad genus illud orationis Ci., primo libenter assilui (sc. ad ista studia) Sen. rh. sem se lotil.

Opomba: Supin. assultum (adsultum) se ne da izpričati, ampak le s sklepanjem izpeljati iz adv. assultim (adsultim) in subst. assultus (adsultus).

auseinanderfahren^*, auseinander fahren* razmakniti (intransitiv se); skočiti narazen

auseinanderspringen^*, auseinander springen* počiti, razpočiti se; skočiti narazen

ausscheren Fahrzeug: skočiti/zapeljati iz kolone; Technik končno striči

breach² [bri:č] prehodni glagol & neprehodni glagol
predreti, prebiti (se); iz vode skočiti (kit)

dazwischenspringen^* skočiti vmes/na sredo

déjucher [dežüše] verbe transitif spoditi z gredi (une poule kokoš); verbe intransitif skočiti z gredi (kokoš)

dérailler [deraje] verbe intransitif iztiriti se, skočiti s tira; figuré fantazirati, nespametno govoriti ali ravnati

faire dérailler un train iztiriti vlak
trois wagons ont déraillé trije vagoni so se iztirili
la pendule déraille (familier) ura ne gre prav

dive^*1 [daiv] neprehodni glagol (into)
potopiti se, v vodo skočiti
figurativno zatopiti se, poglobiti se; planiti, hitro seči; strmoglaviti, pikirati; izginiti

to dive for dinner iti na ceneno kosilo
to dive into the purse (ali pocket) v žep seči

dodge¹ [dɔ́dž] (about, behind, round)

1. neprehodni glagol
vstran skočiti, odskočiti; izogniti, izogibati se; izmikati se; izmotavati, izvijati se

2. prehodni glagol
neopazno zasledovati; lisičiti, za norca imeti šale zbijati

to dodge the issue izogniti se posledic
to dodge in and out izmazati se

dòhvatiti -īm
I.
1. vzeti, sneti, prijeti: dohvatiti pušku s klina; paša dohvati pero i hartiju pa sitnu knjigu piše; žena dohvati lonac pa ga metne na vatru
2. seči po, za: dohvati mi divit i papir
3. zajeti: dohvati mi vode u maštrafi
4. doseči, seči: dohvatiti morsko dno; svud koliko okom dohvatiš samo su oranice; dohvatiti krov
5. pograbiti: dohvatiti štap, pušku
6. dotakniti se: dok sam ja živ, njega ne smiješ dohvatiti
7. usekati, udariti: dohvatiti koga čibukom po glavi
8. zadeti, oplaziti: i mene je dohvatilo tane; ako nas novine dohvate tako, onda je to skandal
9. ujeti: istih dana dahijski ljudi isijeku po pašaluku još gomilu ljudi, gdje su koga dohvatiti mogli
10. sprejeti: lijepo dohvatiti koga, gosta
11. prevzeti: svi su bili dohvaćeni groznicom oduševljenja
II. dohvatiti se
1. zgrabiti se spopasti se, skočiti si v lase: oni su se dohvatili šakački; mi se dohvatismo s fašistima i nacistima; žene se dohvatile za kose
2. zgrabiti za: dohvatiti se puške, oružja
3. lotiti se: dohvatiti se posla
4. ujeti se: dohvatiti se na noge
5. dokopati se, doseči: dohvatiti se znanja; preskočim plot i dohvatim se ceste
6. dotakniti se: potkivač se dohvati šajkače
7. prispeti, doseči: kolona kamiona dohvati se šumice
8. dorasti: bješe još muških glava, koje se ne bjehu oružja dohvatile

doskòčiti dòskočīm
1. doskočiti, skočiti do: pa odskoči od konja čilaša, triput skoči, do grada doskoči
2. priskočiti: Crnko doskoči k djevojci
3. skočiti toliko kot drugi: jednom skoči, svima doskoči
4. parirati komu, zabiti koga: doskočio je njezinom lukavstvu; dobro mu je doskočila

durchspringen^*, durchspringen skočiti skozi

einspringen^* als Ersatz: vskočiti (für za); in etwas vstopiti, vstopati; Hund: splašiti divjad; Wild: skočiti pokonci; [Schloß] Schloss: zapreti se

enthüpfen skočiti iz

exsiliō in exiliō (ēsiliō) -īre -siluī -sultūrus (e[x] in salīre)

1.
a) ven skočiti, skočiti iz česa: exsilit in siccum V. (o kači); pren. (o stvareh): lumen exilit Lucr. švigne, exsiluere oculi O. so izstopile, quoniam legumina exsiliunt Plin., exsiliunt crines Stat. Od kod? z abl.: domo levis exsilit (mus) H., ut … exiliant cavis … nubibus ignes O. da šviga ogenj iz … ; z e(x): puer citus e cunis exilit Pl., exsilire e mari Suet. (o ribi). Kam?: huc … foras, ad molam Pl., ad te Ter., in privatorum damna Amm.
b) (hipoma) pojaviti se, (hipoma) nastati: mox subitum nemus … exiluit Sil., gelida non crebrior exsilit Arcto grando Stat., tam subitas acies exsiluisse reor Cl.

2. skočiti kvišku, skočiti na noge, poskočiti (poskakovati): Suet., Aug., in (pri) M. Anii testimonio Ci., gaudio (od veselja) exsilire Ci., clamore atque impetu perturbatus exsiluisti Ci., utcumque fortis exsilis puerpera H. skočiš iz postelje, cor exsilit Sen. ph. poskakuje, utripa. Od kod? z abl.: stratis … exiluit O., exsilire gremio, loco O., sedibus Lucan., cathedrā Plin. iun.: s praep.: properans de sella exilit Ci., ex sella exsiluit Cu. Kam?: exsilit ad caelum arbos V., arundo in caelum exsilit Sen. tr. leti; pesn.: lunares equi exsiluistis O. ste kot mesečni (= boginje Lune) konji skočili (= ste bili prestavljeni) na nebo.

Opomba: Pf. exsilīvī: Sen. ph., Plin., Suet., Arn., Aug., Vulg., Amm.; exsiliī: Sen. ph., Stat., Vulg. Obl.: ēsilit (pr.) Gell.

fremdgehen^* skakati/skočiti čez plot

herabspringen^* skočiti dol