Franja

Liburnia -ae, f Libúrnija, zahodni del današnje Hrvaške in severni del Dalmacije: Plin. Od tod adj.

1. Liburnus 3 libúrn(ij)ski: rostra Pr., terrae Lucan.; subst.
a) Liburnī -ōrum, m Libúrn(ijc)i, preb. dežele Liburnije, sloviti pomorščaki: V., L., Mel.; sg. Liburnus -ī, m Libúrn(ij)ec (liburn(ij)ski sužnji so v Rimu služili kot nosilničarji): clamante Liburno, ingenti curret super ora Liburno Iuv.
b) Liburna (liburna) -ae, f (sc. navis) znana libúrnijska lahka in hitra ladja, libúrnijka, libúrnijska brzoplovka, brigantína: C., H., Lucan., T., Sil.

2. Liburnicus 3 libúrn(ij)ski: insulae Plin., oleum Pall.; subst. Liburnica -ae, f (sc. navis) = Liburna: Plin., Suet.

Lūcānī -ōrum, m Lukáni, preb. pokrajine Lukanije v južni Italiji: Varr., Ci., L., Plin., Iust.; meton. lukánsko ozemlje, ozemlje Lukánov, Lukánsko: in Lucanis … delectus habebat C., Samnites bellum … in Lucanos traxit L.; kolekt. sg. Lūcānus: Lucanus et Bruttius et Samnis ab nobis defecerunt L. — Od tod

I. subst. Lūcānia -ae, f Lukánija, pokrajina v južni Italiji: H., Mel., Plin., Plin. iun. idr. —

II. adj.

1. Lūcānus 3 lukán(ij)ski: vinum Varr., bos = bos Lūca (gl. spodaj) Varr., nix H., montes L.; subst.
a) lūcāna -ae, f (sc. hira) = lūcānica (gl. spodaj): Varr.
b) Lūcānus -ī, m hrošč rogač (Lucanus cervus Linn.): lucanos vocat hos Nigidius Plin. (po nekaterih izdajah lucavos).

2. Lūcānicus 3 lukán(ij)ski; od tod subst.
a) lūcānica -ae, f (sc. hira) lukán(ij)ska klobasa, prekajena (povojena) klobasa: Ci. ep., Mart., Lūcānica Char. Soobl. lūcānica -ōrum, n: Stat., Arn.
b) Lūcānicus -ī, m (sc. botulus) = lūcānica -ae: Char.
c) Lūcānicum -ī, n (sc. farcimen) = lūcānica -ae: Char.

3. Lūca (lūca) -ae, m iz Lukánije, lukán(ij)ski: bos Luca (luca) ali Luca bos lukan(ij)ski vol = slon, ki so ga Rimljani prvič videli v Lukaniji v Pirovi vojski, niso pa poznali njegovega pravega imena: Naev. fr., Enn. ap. Varr., Sen. tr., Aus., luca bos Pl., boves lucae Lucr., moderari Lucas boves Sil.

Lycāōn² -ōnis, m (Λυκάων) Likáon,

I. mitološki arkad(ij)ski kralj, nasilnež, ki je žrtvoval tudi ljudi; Zevs ga je spremenil v volka: O., Hyg., Stat. Od tod

1. patron. Lycāonis -idis, f (Λυκαονίς) Likaónida, Likaonova hči Kalisto (Callisto): O., Cat.

2. adj. Lycāonius 3 Likáonov, likáonski: parens (= Callisto, Arkadova (Arcas) mati) O., Arctos (= ozvezdje Callisto) O., axis O., mensa O. —

II. metaf. Likaonov vnuk, Kalistin sin, kot ozvezdje (= Arcturus ali Arctophylax): O.

Maeōtae -ārum, m (Μαιῶται) Majóti, skitsko pleme ob Majotskem jezeru (zdaj Azovskem morju): Plin. — Od tod adj. Maeōticus 3 majótski: palus Plin. Majotsko jezero, glacies Iuv. led Majotskega jezera; subst. Maeōticī -ōrum, m majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: Mel., Plin. Maeotius 3 majótski: unda V. ali lacus Plin. ali palus Cu. Majotsko jezero (= Azovsko morje), tellus V. = Krim. Maeōtis (Mēōtis) -tidis in -tidos, acc. -tim, acc. pl. -tidas, f majótska = k Majótom ali k Majótskemu jezeru sodeča: ora, hiems O., ara Iuv. (= Taurica) tavr(ij)ski, Penthesilea Pr. od Majotskega jezera; poseb. lacus Plin. ali palus Mel., Plin. (Μαιῶτις λίμνη) Majotsko jezero (Azovsko morje); v enakem pomenu nav. subst. Maeōtis (Mēōtis) -tidis, acc. -tida in -tin, f: Cal., Mel., Plin., Ap. Majótsko jezero; pesn. Maeotis (skrč. iz Maeotidis) paludes Enn. ap. Ci. Subst. Maeōtidae -ārum, m (*Μαιωτίδαι) Majotídi, majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: T.

Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija

1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.

2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.

3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L.

márčen, márčev de mars

marčni, marčev(ski) dan jour de mars
marčeve ide ides ženski spol množine de mars
marčevo pivo bière ženski spol de mars

married [mǽrid] pridevnik
poročen, zakonski, omožen, oženjen
figurativno tesno povezam iz delov sestavljen (pohištvo)

married life zakonsko življenje
married state zakonska zveza, -ski stan

máža grease; medicina ointment, unguent, salve

máža za stroje lubricant
máža za smučke ski wax

megalít megalith

-ski megalithic

Merops¹ -opis, m (Μέροψ) Mêrops

1. etiop(ij)ski kralj, soprog Klimene, Faetontove matere: O.

2. kralj na otoku Kosu; po tem kralju so se Košani imenovali Meropēs Meropi: Q.

3. eden prvih utemeljiteljev verstva na zemlji: Arn.

minium -iī, n (iberska beseda) mínij, cinober, svinčena rdečica (rusovina, surik); ruda minium je dobila ime po luzitan(ij)ski reki Miniju (Minius, zdaj Miño): Hiberum Pr., agricola minio suffusus Tib., Pan minio rubens V., titulus minio notetur O., rubor omni acrior minio Sen. ph., Ephesio Plin., Sinopicum Cels., regio uberrima minio Iust., minio depictae assulae Suet., minii rationes Vitr.

moniteur, trice [-tœr, tris] masculin, féminin vaditelj, -ica, predtelovadec, instruktor, trener; plavalni, letalski učitelj; vieilli svetovalec, vodnik

moniteur de ski smučarski vaditelj, učitelj
moniteur d'auto-école instruktor za šofiranje
moniteur d'éducation physique telovadni učitelj
moniteur de colonies de vacances športni učitelj v počitniški koloniji

Mopselum -ī, n Mópsel, mesto v tesal(ij)ski pokrajini Pelazgiotida, Perzejevo oporišče: L.

Myrmidonēs -um, m (Μυρμιδόνες) Mirmidón(c)i, ahajsko pleme v tesal(ij)ski Ftiotidi, ki mu je vladal Ahil. Po bajki so se izselili z Ajgine, potem ko jih je Zevs na Ajakovo prošnjo iz mravelj spremenil v ljudi, ker je strašna kuga pomorila otočane: O., V., Serv. Povod za to bajko je bilo njihovo ime, ki spominja na besedo μύρμηξ mravlja. Sg. Myrmidōn -ōnis, m in f Mirmidónec, Mirmidónka: Stat.

nautique [notik] adjectif navtičen, brodarski, pomorski, vodni

sport masculin nautique vodni šport
fête féminin nautique prireditev na vodi
faire du ski nautique gojiti smučanje na vodi

negōtiātōrius 3 (negōtiātor) trgovski: naves Vop., aurum Lamp. zlato kot trgov(in)ska dajatev oz. trgov(in)ski davek.

nordijsk|i [ó] (-a, -o) nordisch
nordijsko smučanje šport Ski nordisch

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

Othrys -yos, acc. -ym in -yn, m (Ὄϑρυς) Ótris, visoko in gozdnato gorovje v tesal(ij)ski pokrajini Ftiotida: V., O., Plin.; po poznejših pesnikih je to gorovje v Trakiji: Stat., Val. Fl. — Od tod adj. Othrysius 3 ótriški, ótrijski, pesn. = trákijski, tráški: pruina, orbis Mart.

paleta ženski spol lopatica, ometača, grebljica; kost lopatica; paleta

paleta m zidar(ski pomočnik); neotasanec