Franja

sharp [ša:p]

1. pridevnik
oster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten
glasba povišan ali previsok za pol tona
ameriško, sleng pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)

a sharp ascent strm vzpon
a sharp boy bister deček
a sharp contrast oster kontrast
as sharp as a needle figurativno zelo bister, bistroumen
as sharp as a razor oster kot britev
a sharp curve oster ovinek (zavoj)
sharp features ostre, izrazite poteze
sharp practices figurativno sleparija, nepošteni triki
sharp set sleng lačen
sharp on time absolutno točen
a sharp tongue oster, nabrušen, strupen jezik
sharp wine kislo vino, cviček
sharp work hitro delo
sharp's the word pogovorno hitro!
he has been too sharp for me figurativno prelisičil me je
to keep a sharp out-look budno paziti, biti budno na straži
this wine is sharp to vino je rezko, kislo
poverty is a sharp weapon figurativno sila kola lomi

2. prislov
vneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno
glasba povišano za pol tona

at 10 o'clock sharp točno ob desetih
to look sharp ne izgubljati časa
look sharp! hitro!
to stop sharp nenadoma (se) ustaviti
to turn sharp ostro zaviti, napraviti oster ovinek

3. samostalnik
dolga šivalna igla
domačno slepar
pogovorno strokovnjak, poznavalec
glasba za pol tona povišana nota, višaj

4. prehodni glagol
pogovorno prevarati (out of za)
ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti
glasba povišati zapol tona
ameriško previsoko zapeti
neprehodni glagol
slepariti, varati
glasba previsoko peti ali igrati

shrewd [šru:d] pridevnik (shrewdly prislov)
pameten, moder, bistroumen, iznajdljiv, razborit, premeten, prebrisan, zvit, pronicav; spreten; subtilen; oster, silovit (bolečina, mraz, veter itd.)

a shrewd blow silovit udarec

sílen -lna -o
1. silan, silni, silovit: silen človek, vihar, požar; -a bolečina
silna, užasna bol, silan, užasan bol
2. ogroman, grdan: -a vojska; -a množica ljudi
3. nasilan, nametljiv: strašno si silen; ne bodi tako silen
4. prijek, prek: -a potreba; ispor. i silno

sȉlodr̄can -cna -o silovit, divji, s katerim je težko ravnati: silodrcan čovjek, sustanar

slap-bang [slǽpbæŋ]

1. prislov
nenadoma, nepričakovano; vihravo; na glavo na pete; silovito, bučno

2. pridevnik
silovit, vihrav

3. samostalnik
(= slap-bang shop) sleng slab lokal

slashing [slǽšiŋ]

1. samostalnik
(raz)paranje; razporek; bičanje
figurativno ostra kritika
vojska s podrtim drevjem zagrajena pot

2. pridevnik
ostrorezen, razparajoč; silovit
figurativno bičajoč, oster, uničujoč (o kritiki)
sleng drastičen (o znižanju cen)

smashing [smǽšiŋ] pridevnik
silovit, silen, hud, močan, uničujoč (udarec, poraz, kritika), popoln (poraz)
sleng silen, "prima"

snorting [snɔ́:tiŋ] pridevnik
silovit, silen; sijajen

stormy [stɔ́:mi] pridevnik (stormily prislov)
nevihten, viharen, ki napoveduje nevihto (vihar); razburkan, buren; besen, divji
figurativno silovit, nagle jeze, togoten

a stormy sea razburkano morje
a stormy debate burna debata

stürmisch viharen; Reaktion usw.: buren; figurativ silovit

sublime¹ [səbláim]

1. pridevnik (sublimely prislov)
vzvišen, dostojanstven, ki vzbuja spoštovanje s strahom; plemenit; veličasten, čudovit, grandiozen, majestetičen; nenavaden, najvišji, skrajen (drznost, neznanje); silovit; (često ironično) popoln, kompleten

with sublime contempt z vzvišenim prezirom
a sublime idiot popoln (kompleten) idiot
sublime indifference popolna, skrajna brezbrižnost
sublime thought vzvišena misel
sublime scenery čudovita pokrajina
sublime tempest silovit vihar

2. samostalnik

the sublime kar je vzvišeno, vzvišenost; (redko) višek, vrhunec
the sublime of folly višek norosti

swashing [swɔ́šiŋ] pridevnik
silovit, močan, hud

a swashing blow silovit udarec

sweeping [swí:piŋ]

1. pridevnik (sweepingly prislov)
ki se tiče pometanja
figurativno poln poleta, zanosen; obsežen, prostran; daljnosežen; splošen, absoluten; radikalen, temeljit; velik (uspeh); silovit (veter)

a sweeping measure radikalen ukrep
to speak too sweepingly govoriti presplošno, preveč generalizirati

2. samostalnik
pometanje
množina smeti; (zaničljivo) izvržek, sodrga

the sweeping (of the gutter) figurativno izmečki (gošča) družbe

swingeing [swíndžiŋ] pridevnik
pogovorno strahovit, silovit, močan; ogromen, velikanski, kolosalen; sijajen

a swingeing blow strahovit udarec
a swingeing lie zelo debela laž
a swingeing majority ogromna večina
a swingeing victory sijajna zmaga

tearaway [tɛ́ərəwei] pridevnik
silovit, silen; besen, divji; nagel, vzkipljiv; neobrzdan

tearing [tɛ́əriŋ]

1. pridevnik
trgajoč; ki se hitro (lahko) strga (blago); divji, besen, podivjan, silovit; drveč, nagel
pogovorno sijajen, krasen, prvovrsten, "prima"

a tearing rage divja besnost (jeza)

2. prislov
divje, besno

tearing strength trgalna trdnost

tempestuous [tempéstjuəs] pridevnik (tempestuously prislov)
viharen; buren, besen, divji, silovit, silen; nagel

a tempestuous debate viharna, burna debata

thumping [ɵʌ́mpiŋ]

1. pridevnik
pogovorno ogromen, močan, silovit; strašanski

2. prislov
strašansko

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

torvidus 3 (torvus) srdit, divji, silovit, strašen, grozen, hud, ljut: Arn.