Franja

exigence, exigency [éksidžəns, -si] samostalnik
nujnost, sila, kritičen položaj, kriza

flūmen -inis, n (iz. *fleugsmen, *flug(s)men: fluere, gl. to besedo). —

I.

1. tekoča voda, vodovje, struja, tok, strumen: Varr., Sen. ph. idr. pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn., vis fluminum Ci., flumine secundo C. po vodi, z vodo, navzdol, adverso flumine C. proti toku, hos omnes flumina continebant C. cave aquam Albanam in mare manare suo flumine sinas L., fl. vivum V., L. rečnica, flumina fontis O. studenčnica, rapidus montano flumine torrens V., ater flumine languido Cocytos errans H., fl. curvum O. rečni ovinek, flumina limosa O. močvirno vodovje, sequemur amnis iter, donec nos flumine certo perferat Val. Fl., multum fluminum (mare) hac atque illuc ferre T.; konkr. v pl. valovi, valovje: Tantalus captat fugientia flumina H., Nilus antiquo sua flumina reddidit alveo O.

2. meton.
a) reka, veletok: leni fluit agmine flumen Enn., aurea tum dicat per terras flumina vulgo fluxisse Lucr., nos flumina arcemus, dirigimus avertimus Ci., citra flumen Rubiconem, ostium fluminis Cydni Ci. sine flumine valles O. brezvodne, fl. Dubis, Rhenus, Rhodanus C., Garumna flumen C., Tanain prope flumen orti H., ad Asturae flumen L.; z adj.: fl. Tiberinum V. reka Tibera, fl. Rhenum H. reka Ren, fl. Aesareum O. reka Ezar. Pooseb. = rečni bog: flumine Gange edita Limnate O.
b) vodotok, prekop: fl. angustum Auct. b. Alx., fossile, regium Amm. —

II. metaf.

1. (o tekočinah) tok, potok: flumine sanguinis meum reditum intercludendum putaverunt Ci., sanguinis expirans calidum de pectore flumen Lucr., picis fl. Lucr., largoque humectat flumine (sc. lacrimarum) vultum V., flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., rigido concussae flumine nubes Petr., fl. aër is Ap.; (o ljudeh) naval, sila: effusae ruunt inopino flumine turbae Sil.

2. (o duhu) kipeče (prekipevajoče) obilje: fl. ingenii Ci., ingenii flumina O., mens ingenti flumine litterarum inundata Petr. oplojen z veliko načitanostjo.

3. tek (tok) govorice, besed: fl. orationis Ci., Q., verborum Ci., eloquentiae Q., flumina facundiae Col., flumine largo plenus Petr.

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

fórţă -e f moč, sila

fōrza

A) f

1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila

3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred

B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter!

fuerza ženski spol (telesna) moč, sila; odločnost, pogum; nasilje; posilstvo; trdnjava; vojna sila

fuerza de la costumbre moč navade
fuerza mayor višja sila
fuerza motriz gonilna sila
fuerza de sangre živalska, konjska sila; polnokrvnost
fuerza de tracción vlečna sila
fuerza de vapor parna sila
es fuerza potrebno je, treba je
hacer fuerza a alg. koga prisiliti, koga skušati prepričati
usar de fuerza uporabiti silo
a fuerza de s pomočjo, s
a fuerza de armas z oboroženo silo
a fuerza de brazos z marljivim delom; s silo
a fuerza de manos z vztrajnostjo
a fuerza de tiempo sčasoma
a viva fuerza, con toda la fuerza z vso silo, siloma
a la fuerza neobhodno; vsekakor; samoumevno
a la fuerza ahorcan sila kola lomi
fuerza a fuerza z vso silo
en fuerza de s pomočjo, s; po, zaradi
por fuerza s silo, siloma, nasilno; vsekakor; samoumevno
fuerzas pl vojna sila
fuerzas aéreas zračne sile
fuerzas armadas oborožene sile
fuerzas navales pomorske sile
cobrar fuerzas zbirati moči; ozdraveti
dar fuerzas krepiti
sacar fuerzas de flaqueza iz nuje napraviti krepost; ojunačiti se

furia f

1. bes, jeza:
andare su tutte le furie pobesneti

2. sila, silovitost, naval:
la furia della passione sila, naval strasti
furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

3. furija, razburljiv človek:
mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

4. pren. furija, naglica:
aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
in fretta e furia na vrat na nos
lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno

furore m

1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti

2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla

3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo

Gewalt, die, (-, -en)

1. (Macht) oblast (ausübende izvršna, gesetzgebende zakonodajna), in seiner Gewalt haben imeti v oblasti; väterliche/elterliche Gewalt očetovska/starševska oblast; öffentliche Gewalten oblasti; Trennung der Gewalten ločitev oblasti; (Zuständigkeit) pristojnost; sich in der Gewalt haben imeti se v oblasti

2. der Explosion, des Sturmes: sila; höhere Gewalt višja sila

3. (Gewalttätigkeit) sila, nasilje, groba sila; mit Gewalt s silo; mit aller Gewalt z vso silo, na vse pretege; durch Gewalt nasilno; Gewalt anwenden uporabiti silo; Gewalt antun storiti silo, posiliti

4. (Zwang) moč; das steht nicht in meiner Gewalt to ni v moji moči

Gewalteinwirkung, die, sila

gnús -a m silă, dezgust, repulsie, scârbă

gravitās -ātis, f (gravis)

I.

1. teža, breme, peza: contentio gravitatis et ponderum CI., cum (atomus) per inane moveatur gravitate et pondere CI., gravitate sua ferri primordia rerum LUCR., gr. armorum C., navium C. okornost, nerodnost, neokretnost, immobilis longitudine et gravitate hasta L., gr. corporis, oneris O., me mea defendit gravitas O., gravitate carens aether O. breztežni, gr. annonae T. draginja, sumptuum T. višina.

2. metaf. kot lastnost
a) tehtnost, važnost, pomenljivost, imenitnost, znamenitost, veljava, veljavnost, vplivnost: gr. sententiae, sententiarum CI., civitatis CI., C., artium CI., illam vero gravitatis ... personam non appetivi CI., gr. provinciae C., accessit iudiciis gravitas VELL.
b) occ. α) resnost, resnobnost, preudarnost, dostojanstveno ravnanje (vedenje), častitljivo vedenje, dostojnost, vznesenost, vzvišenost, veličastnost, slovesnost: Lacedaemoniorum N., Athenienses longe a Romanorum gravitate diiuncti CI., Hortensius, tantā gravitate homo CI., dicendi gravitate valere CI. z resnostjo svojega govora, s spoštovanje vzbujajočo zgovornostjo, qua gravitate sententiam dixit CI., gravitate mixtus lepos CI., erat in illo viro comitate condīta gravitas CI., eius comitas non sine severitate erat neque gravitas sine facilitate CI. bil je prijazno strog, dostojanstven in vendar pristopen, gravitatis severitatisque personam sustinere CI., parentis gravitatem obtinere CI. očetovsko dostojanstvo, gr. nominis nostri CI., gravitati actus, libertati tempora sunt impedimento CI., gr. et maiestas oris L. resen in veličasten obraz, gr. regentis, sceptri, augusta O., ficta O. navidezna preudarnost, gr. Sophoclis, verborum Q. β) trden značaj, značajnost, doslednost, stanovitnost: Caesaris CI. EP., in quo gravitas et auctoritas est CI., cum gravitate et constantia vivere CI., gr. imperii CI., viri CU. γ) debelost, globokost: soni, vocum M.

II. pass.

1. obteženost, occ. nosečnost, meton. = telesni sad: tendebat gravitas uterum mihi O.

2. metaf. medlost, trudnost, slabost, potrtost, onemoglost, bolehanje, bolezen: corporis CI., linguae CI. trd (neokreten) jezik, membrorum CI., LUCR., si in sensibus ipsius est aliqua forte gravitas atque tarditas CI., gr. senilis O. onemoglost v starosti, ostarelost, spiritūs CELS. naduha, aurium ali audiendi ali auditūs PLIN. naglušnost, nagluhost, capitis gravitates, gravitates oris et dentium PLIN., tristitia (otožnost, tožnomiselje = otožne misli) et gravitas mentis (težkomiselnost = težke misli) SEN. PH.; pesn.: oculi tardā gravitate iacentes O.

III. act.

1. teža, sila, stiska, nadloga: morbi CI., tres urbes posse imperii gravitatem sustinere CI. breme, gr. belli C., L., temporum C.

2. metaf.
a) trdosrčnost, silnost, ostrost, strogost: iudiciorum, legum, responsi CI., ille erat censor summā gravitate CI., Gabinium et Pisonem verborum gravitate notare CI. z ostrimi besedami, iniuria gravitate tutior est S. FR.
b) zoprnost, neprijetnost, nadležnost, neugodnost: animae, halitūs, oris PLIN. smrad, odoris T. zoprn vonj (duh); od tod gr. caeli CI. ali autumni S. FR. ali loci L. neugodnost = nezdravo podnebje itd.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

īgniculus -ī, m (demin. īgnis)

1. ogenjček, plamenček: Plin., Q., Iuv.

2. metaf.
a) migljanje —, blesk —, sijajnost draguljev: carbunculi, quorum extremus igniculus in amethysti violam exit Plin., onyx Indica igniculos habet Plin.
b) α) žar, sila: igniculus desiderii Ci. ep. goreča —, živa želja. β) netilna iskrica, prvi začetek: interdum iacit igniculos viriles Ci. ep. netilne iskrice moške odločnosti, natura parvulos nobis dedit igniculos Ci., in animis quasi virtutum igniculi et semina Ci., quos ingenii igniculos … ostenderit Q.

impeto m

1. sila, silovitost; naskok:
fare impeto contro qcn. silovito koga napasti, naskočiti, zagnati se proti komu
fare impeto contro qcs. pritisniti na kaj

2. pren. zanos, zagon, vnema; naval:
impeto oratorio govorniški zanos
impeto d'ira naval jeze:
agire d'impeto delati nagonsko

inīquitās -ātis, f (inīquus)

1. neravnost, neenakost tal: Suet., in talibus iniquitatibus locorum L., iniquitas loci incommodum habet C.

2. metaf.
a) neenakost: condicionis C.
b) težava, neugodnost, sila: in tantā rerum iniquitate Ci. ob tako neugodnih razmerah, propter iniquitatem temporis Cinnani Ci., iniquitas temporum L., Ci., temporis Plin. iun.
c) neprimernost, nepravičnost, krivica, krivičnost, neusmiljenost, trdosrčnost, pretirana strogost: Plin., Plin. iun., Vulg., Aug., Tert., denique aequitas certat cum iniquitate Ci., per leges effugere licet iniquitatem tribuni Ci., Plato iniquitate Dionysii in periculis versabatur Ci., per iniquitatem iudicii agrum suum fecit Ci., ferebant hanc iniquitatem Ci., Sicilia iniquitates perpessa Ci. krivice, obtinere iniquitates T. dognati, iniquitas exitii T., causae Q., inimicorum Suet., summae se iniquitatis condemnari debere C. kriv biti; occ. neprimerno (nepravično) razmerje: ponderis Ap., operis Col. čezmernost, prekomernost.

Opomba: Gen. pl. tudi iniquitatium: Tert.

inopia -ae, f (inops, prim. cōpia)

1. pomanjkanje, revščina, beda, sila, nadloga, utrpevanje, nedostatek: Pl., Ter., sutor inopiā deperditus Ph., suis opibus alienam inopiam levare N., plus huius inopia potest ad misericordiam, quam illius opes ad crudelitatem Ci., inopiam tolerare mercede manuum S., inopia aerarii L. prazna državna blagajna, inopiam ferre, sentire Cu., vitare C., criminari Cu., inopiam recreare Iust., ad summam inopiam redigi Suet., inopiam sustentare Suet., si propter inopiam in egestate estis Ci., inopia esse coepit Cu.; occ. pomanjkanje (nedostatek) hrane, stradanje, stradež, lakota: Vell., tanta vilitas annonae ex summā inopiā consecuta est Ci., in Rhodiorum inopiā et fame summāque annonae caritate Ci., inopia et pauperies Suet., inopiā hostem debellare Cu., inopiā interire N.

2. z objektnim gen. pičlost (pomanjkanje) česa, malo število, (pre)majhna množica: nautae fame atque inopiā omnium rerum confecti Ci., i. rei frumentariae Ci., frumentaria C., frugum Ci., Suet., vini Suet., inopiam frumenti lenire S., Suet., i. leguminum Col., inopiā lactis premi Col., in tantā inopiā navium Ci., i. amicorum, criminum, argumentorum Ci., num te inopiā verbi lapsum putarem Ci. ker ti manjka besed, argenti Pl., sermonis Sen. ph. redkobesednost, malobesednost, occasionis Col., loci L. pomanjkanje prostora, consilii Ci. brezglavost.

3. metaf. nemoč, brezpomočnost, zapuščenost, zadrega: huius inopia et solitudo memoratur Ci., inopiā coactus ad Caepasios confugit Ci.

īnstantia -ae, f (īnstāns)

1. neposredna bližina, sedanjost: praeteritorum superiore tempore vera fuit instantia Ci., instantia atque imminentia fraudis Nigidius ap. Gell.

2. metaf.
a) vztrajna pridnost, marljivost, prizadevnost, trud, trdovratnost (naspr. tarditas): quid est, quod … haec instantia non possit efficere Plin. iun.
b) silnost, sila (v govoru): Plin. iun.
c) živa prošnja, pritisk(anje): Icti., quaestionis instantia Tert., pertinax Amm., obsidentium Amm.

intensidad ženski spol moč, jakost, sila; poudarek