Franja

sejáti semer, ensemencer, faire les semailles, emblaver ; (presejati) cribler, tamiser, sasser, passer au crible (au tamis, au sas) , (moko) bluter

sejati razdor (sovraštvo) semer la discorde (la haine)
kdor veter seje, vihar žanje qui séme le vent récolte la tempête

semena [é] ipd. ➞ → seme

sétev semailles ženski spol množine , ensemencement moški spol , semis moški spol , semences ženski spol množine , emblavage moški spol

čas setve époque ženski spol des semailles
jara setev semailles de printemps, mars moški spol množine
kakršna setev, taka bo žetev on récolte ce qu'on a semé

soláta botanika salad; (zelena, ločika) lettuce

glava soláte head of lettuce
krompirjeva (paradižnikova) soláta potato (tomato) salad
glavnata soláta cabbage lettuce
zelena soláta garden (ali cultivated) lettuce
ruska soláta Russian salad
kumarična soláta cucumber salad
sadna soláta fruit salad
jastog v soláti lobster salad
fino olivno olje za soláto salad oil
skleda za soláto salad bowl
pripraviti, začiniti soláto to dress (ali to season) the salad
soláta gre v seme the lettuce is running to seed

sónčničen sunflower(-)

sónčnično seme sunflower seed
sónčnično olje sunflower oil

sončnični [ó] (-a, -o) Sonnenblumen- (olje das Sonnenblumenöl, seme der Sonnenblumenkern)

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

škárt (-a)

A) m

1. scarto:
tovarniški škart scarto di fabbrica

2. šol. žarg. allievo, scolaro scadente

B) škàrt adj. inv. igre
biti škart non avere un seme
škart karta scartina

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

travn|i (-a, -o) Gras-, Rasen- (površina die Rasenfläche, Grasfläche, bilka der Grashalm, planjava die Grasebene, ruša die Rasensode, igrišče der Rasenplatz, seme der Grassame)
travno gospodarstvo die Feldgraswirtschaft

trosíti to scatter; to strew

trosíti seme to scatter seed
trosíti letake to scatter handbills
trosíti gramoz na cesto to scatter gravel on a road
trosíti gnoj to spread manure
trosíti seno to toss hay

upòr rebellion, revolt, mutiny, insurrection, sedition, rising; fizika resistance (to)

kmečki upòr peasant rising
zračni upòr air resistance
iti po črti najmanjšega upòra to take the line of least resistance
premagati zračni upòr to overcome air resistance
podnetiti upòr to stir up a revolt
zanetiti upòr proti to raise rebellion against
zasejati seme upòra to sow the seeds of revolt
zadušiti upòr to crush a revolt, to quell (ali to stamp out) a rebellion, to smother a rebellion, to stifle a revolt

véter vent moški spol

vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête

vihár tempête ženski spol (tudi figurativno) , ouragan moški spol , orage moški spol (tudi figurativno) ; vent impétueux (ali violent) , rafale ženski spol , bourrasque ženski spol

vihar na morju tempête sur mer
snežni vihar tempête (ali bourrasque) de neige
viharji življenja les tempêtes (ali orages, tourmentes, bourrasques) de la vie
vihar v kozarcu vode (figurativno) tempête dans un verre d'eau
kdor veter seje, vihar žanje (figurativno) qui sème le vent récolte la tempête

vražj|i (-a, -e) teuflisch; verteufelt; vom Teufel; Teufels- (poba der Teufelskerl); Satans- (baba das Satansweib, seme der Satansbraten)
vražji goban rastlinstvo, botanika der Satansröhrling

vrážji (-a -e) adj.

1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
inter. vražje seme sangue del diavolo!

2. pren. maledetto:
ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

3. pren. difficile, duro:
vražji časi tempi duri

4. pren. (zelo velik) del diavolo:
vražja sreča una fortuna del diavolo

5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
vražje dekle una ragazza sbarazzina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
star. vražje podobice carte da gioco

vstája insurrection; rebellion, (manjša) revolt; rising, uprising

kmečka vstája peasant rising
zadušiti vstájo to quell (ali to crush, to stamp out) a rebellion
zanetiti vstájo to raise a rebellion
zasejati seme vstáje to sow the seeds of revolt (proti against)

zmajev (-a, -o) Drachen- (kri das Drachenblut)
figurativno zmajevo seme die Drachensaat, die Drachenbrut

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

žéti récolter, moissoner, couper à la faucile, fauciler, faucher ; figurativno recueillir

ker seješ, boš žel on récolte ce qu'on a semé
kdor veter seje, bo vihar žel qui sème le vent, récolte la tempête