Franja

lȁkomica ž
1. lakomnica
2. rake, mlinski žleb
3. lakomnica, škaf, lij za vlivanje vina v sod
4. ekspr. samoten kraj: teško tebi u ovoj -i

recess¹ [risés] samostalnik
umik(anje) (vode, ledenika, zemlje); pot nazaj, upadanje, recesija; začasen odmor, prekinitev (dela, zasedanja), kratka ustavitev, pavza (tudi parlament)
parlament & ameriško, univerza počitnice; (skrit) kotiček, skrivališče, zavetišče, zavetje, samoten kraj, samota
množina najbolj skrita notranjost, skriti tajni kotički
figurativno krilo, vdolbina v zidu, niša, alkova, jama, slepo okno

in the recesses of the mountains globoko v gorah
recess of the jury umaknitev, odhod porote (na posvetovanje)
recess of parliament parlamentarne počitnice
recess of the tide upadanje plime
the innermost recesses of my heart moja najbolj skrita čustva

retiro moški spol umik; oddaljenost; samota; oddaljen ali samoten kraj; pribežališče; upokojitev; pokoj, pokojnina

el (Buen) Retiro park v Madridu
en retiro v pokoju
cobrar retiro dobivati pokojnino

romitōrio m (pl. -ri)

1. puščavniško bivališče

2. samoten kraj

seclusion [siklú:žən] samostalnik
osamljenost, izoliranost, osamljenje; samota, odmaknjenost; odtujenost; odmaknjen, samoten kraj

the seclusion of prisoners in cells izoliranost zapornikov v celicah
to live in seclusion živeti v osamljenosti

sēcrētārium -iī, n (sēcrētus, gl. sē-cernō) skriven, samoten kraj: avibus haec secretaria uti[n]quam magis congrueri[n]t, merulis et lusciniis et oloribus AP., illi etiam ignes, qui terrae secretariis continentur, praetereuntes aquas vaporant et produnt longinquitatem flammae AP.; occ. skrivna sodna zasliševalnica: LACT., COD. I., COD. TH.; (v cerkvi) zbornica za duhovnike, nekakšna zakristíja, žágrad: PAUL. NOL.; metaf. notranje svetišče, najsvetejše: mentis AUG.

solitude [sɔlitüd] féminin samota; samotnost, osamljenost; odmaknjenost; vieilli samoten kraj

aimer la solitude imeti rad samoto
la solitude lui pèse samota ga teži
troubler la solitude de quelqu'un motiti koga v njegovi samoti
vivre dans la solitude živeti v samoti

solitudine f samota; samoten kraj

sōlitūdō -inis, f (sōlus)

1. samotnost, samota, neobljudenost, brezljudnost, puščoba, puščobnost, praznost, praznota, praznina, tihost, tihota (naspr. celebritas, frequentia, frequentia et abambulatio hominum): Ter., Amm. idr., loci Ci., illum (sc. P. Scipionem) et in solitudine secum loqui solitum Ci., audistis, quae solitudo in agris esset Ci., erat ab oratoribus quaedam in foro solitudo Ci., ubi postquam solitudinem intellexit S., ut, quam in curia solitudinem fecerit, domi quoque faciat L., per occasionem et solitudinem L. ker se je ponudila priložnost, ko na kraju ni bilo vojakov, eadem solitudo … coëgit consules circa fora proficisci L. pomanjkanje ljudi (v Rimu), neobljudenost; meton. (konkr.) samoten kraj, puščava, pustinja, divjina, divjava: Vell., Amm. idr., in desertissima solitudine Ci., facere solitudinem Plin., Plin. iun., Cu., T. ali solitudines L., se in solitudinem ac silvas abdiderant C., civitatibus maxima laus est quam latissime circum se vastatis finibus solitudines habere C., per vastas solitudines Cu.; z gen.: in hac … omnis humani cultus solitudine Cu. v tej pustinji, nastali, ker so jo ljudje popolnoma prenehali obdelovati.

2. osamelost, samost, samota, zapuščenost, brezpomočnost (brezpomočje), nemoč, nemočnost, osirotelost: per huius solitudinem te obtestor Ter., Aebutius iste, qui iam diu Caesenniae viduitate ac solitudine aleretur Ci., solitudo viduarum Ci., illorum (sc. puerorum) solitudo Ci., solitudo circa decemviros L., ea solitudo magistratuum per quinquennium urbem tenuit L. pomanjkanje, primanjkovanje, pogrešanje, neque vero hic (sc. Thrasybulus) non contemptus est primo a tyrannis atque eius solitudo N. pomanjkanje (malo število) sobojevnikov, id repente solitudinis erat T. tako naglo (nenadno) je bila zapuščena.

tamnìna ž
1. tema, mrak: kroz -u su treperile zvijezde
2. samota, samoten kraj, zaostalo okolje: golaći su izdiknuli preko noći iz skromnih tamnina

глушь f goščava; zakotje, samoten kraj

angulus -ī, m

1. ogel, vogal, kot: Vitr., Plin., anguli omnes aedium Pl., angulus dextri lateris S. fr., circuli figura nihil habet incisum angulis Ci., ang. castrorum C., muri L., extremus ang. e saxo O. rob, ang. oculorum Cels. očesni kotič; kot morske obale = zaliv, zatok: Auct. b. Afr., Gallicus Ca. fr.; kot ali ogel kake pokrajine: Venetorum, Alpium, extremus angulus agri Brutii, extremus Italiae ang. L., ultimus Italiae ang., Bruttius ang. Fl.; occ. (geom. ali matem.) kot: huius lateris alter angulus ad orientem solem spectat C., pares anguli Ci., ang. obtusus Lucr. topi kot, horizonta rectis angulis secare Sen. ph. pravokotno rezati.

2. pren. kot = oddaljen samoten kraj, zakotje, zakotek: in angulum aliquo ire Ter., in ullo angulo Italiae Ci., ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H., angulus hic mundi nunc me... accipit Pr., in ultimo et remotissimo terrarum orbis angulo Vell.; zaničljivo (o šolah v nasprotju s praktičnim življenjem): quas (res) isti in angulis personant Ci.; pren.: me... ad omnes litterarum angulos revocas Ci. v vse kotičke črkovne pravde.

inhabité, e [inabite] adjectif nenaseljen, neobljuden

maison féminin inhabitée hiša brez stanovalcev
île féminin inhabitée samoten otok

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

sē-clūdō -ere -clūsī -clūsum (sē(d) in claudere)

1. z zaporo ločiti (ločevati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati), osamiti, zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): incientes VARR., inter puellas STAT., carmina ... antro seclusa relinquit V. skrite; od tod pass. secludi skri(va)ti se: sub extrema pendens ala secluditur PR.; pren.: inclusum supplicium atque a conspectu parentium ac liberorum ... seclusum CI. muka (trpljenje) zapora in ločitve (osamitve) od ...

2. sploh ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), osamiti, odrézati (odrezováti, odrezávati): VARR., PLIN. idr., munitione flumen a monte seclusit C., seclusa aquula CI. zajezena, iter seclusum a concilio deorum CI., dextrum cornu, quod erat a sinistro seclusum C., cohors seclusa a ceteris C., ab suis interceptum et seclusum L., cur luna queat terram secludere lumine LUCR., seclusum nemus V. oddaljen, samoten; in secluso VARR. posebej, na samem, ne pred očmi (koga), ne ob navzočnosti (koga); pren.: a corpore vitam secludere PL. = ubiti se, secludite curas V. izključite skrbi (iz srca), preženite skrbi, izognite se skrbem, opustite skrbi.

zaliv samostalnik
(del morja ali jezera) ▸ öbölZ razgledne ploščadi se odpira pogled na celoten zaliv. ▸ A kilátóból panoráma nyílik az egész öbölre.
Sopomenke: rokav
Povezane iztočnice: Adenski zaliv, Korintski zaliv

ἀπότροπος 2 (ἀπο-τρέπω) 1. ep. proč obrnjen, ločen, samoten, oddaljen od. 2. poet. od česar se kdo proč obrača, mrzek, grozen.

ἐρῆμος, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.

ἡσυχία, ἡ, ion. -ίη (ἥσυχος) 1. mir, τινός pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, τῆς ἡσυχίας βίοτος mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir, zadovoljnost. 3. pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, ἡσυχίαν ἄγω, ἔχω mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, ἐν ἡσυχίᾳ ἔχω τι zamolčim kaj, ἐμαυτόν molčim; μετὰ ἡσυχίας mirno, καθ' ἡσυχίαν v miru, nemoteno.