Zadetki iskanja
- solíst soloist; solo performer; solo player; solo singer
- solističn|i (-a, -o) glasba Solo- (instrument das Soloinstrument, nastop das Solospiel, part der Solopart)
solistični koncert das Solistenkonzert - solitáren (-rna -o) adj. redko solitario, solo
- solitaria f alpin. solo vzpon
- Solōn -ōnis, m, gl. Solō.
- šelè adv.
1. (ne prej) appena, solo
2. (komaj) appena:
star šele deset let di dieci anni appena
3. kaj šele (za poudarjanje) figurarsi:
kaj šele njegov brat figurarsi suo fratello
zdaj šele appena adesso
4. šele ko appena che, appena quando, non appena, solo dopo che:
šele ko se je zmračilo appena si fece buio
to bomo šele videli questo è ancora da vedere; se son rose fioriranno! - šelè no antes de, no hasta que; sólo, solamente
šele ko sólo cuando, A recién cuando
šele zdaj ahora mismo; sólo ahora
šele pred kratkim hace poco, recientemente, últimamente
šele včeraj sólo ayer, ayer mismo, A recién ayer
pride šele jutri no vendrá hasta mañana - števílkar (-ja) m pren. calcolatore, buono solo a fare calcoli
- tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)
1. ma, bensì, anzi:
novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più
2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria - túdi
A) adv.
1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no
2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci
3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto
B) konj.
1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare
2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo) - uistosmériti (-im) | uistosmérjati (-am) perf., imperf. knjiž. dare un solo, un unico indirizzo
- uistosmérjen (-a -o) adj. di un solo, dello stesso indirizzo
- zapuščèn (-êna -o) adj.
1. lasciato, abbandonato
2. trascurato, trasandato, sciatto
3. pren. abbandonato, deserto
4. pren. (osamljen) solo - zgòlj
A) adj. inv. puro, semplice:
zgolj naključje puro caso
B) zgòlj adv.
1. (samo) solo, solamente, soltanto:
slišati zgolj tujo govorico sentire solo parlate straniere
2. (v vezniški rabi) ne zgolj ... ampak tudi non solo ... ma anche:
ne gre zgolj za denar, ampak tudi za nujo non si tratta soltanto di soldi, ma anche di necessità - zgòlj sólo, solamente; meramente; únicamente
- žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum
1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.
2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.
3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.
1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.
2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.
3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.
Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr. - album samostalnik
1. (o glasbi) ▸ albumdebitantski album ▸ debütáló album, bemutatkozó albumsamostojni album ▸ önálló album, saját albumnov album ▸ új albumsolistični album ▸ szóló albumuspešen album ▸ sikeres albumglasbeni album ▸ zenei albumizdati album ▸ albumot kiad, albumot megjelentetposneti album ▸ albumot felvesz, albumot rögzítpredstaviti album ▸ albumot bemutatpromovirati album ▸ albumot reklámoz, albumot promotálpripravljati album ▸ albumot készítposlušati album ▸ albumot meghallgatkupiti album ▸ albumot vásárol, albumot megveszizid albuma ▸ album megjelenésesnemanje albuma ▸ album felvételeizdaja albuma ▸ album kiadásapromocija albuma ▸ album promóciója, album népszerűsítésenaslovnica albuma ▸ album címlapjaovitek albuma ▸ album borítójaizvod albuma ▸ album egy példányapredstavitev albuma ▸ album bemutatója, album bemutatásalestvica albumov ▸ albumok sikerlistájanaslov albuma ▸ album címealbum uspešnic ▸ slágeralbumalbum priredb ▸ feldolgozásalbumposlušanje albuma ▸ album hallgatásaproducent albuma ▸ album producereprodaja albuma ▸ albumeladás, album eladásaalbum skupine ▸ együttes albuma, zenekar albumanaklada albuma ▸ album példányszámaponatis albuma ▸ album újrakiadásauspeh albuma ▸ album sikerealbum pevke ▸ énekesnő albumaalbum skladb ▸ zenei album, zeneszámok albumaalbum pesmi ▸ dalok albumaalbum hitov ▸ slágeralbumskladbe z albuma ▸ album számaisingel z albuma ▸ albumról kiadott kislemezpesem z albuma ▸ albumon lévő dal, albumon lévő számuspešnica z albuma ▸ album slágerealbum s skladbami ▸ kontrastivno zanimivo zenei albumalbum z uspešnicami ▸ slágeralbumskladbe na albumu ▸ album számai, albumon lévő számokpesmi na albumu ▸ albumon lévő dalok, albumon lévő számoksolo album ▸ szólóalbumrock album ▸ rock albumpop album ▸ pop albummaterial za album ▸ album anyagasodelovati pri albumu ▸ albumon közreműködikuvrstiti na album ▸ albumba felvesznajbolje prodajan album ▸ legnagyobb példányszámban eladott albumgrammy za najboljši album ▸ Grammy-díj a legjobb albumértVsaka njihova nova plošča je prišla na vrh lestvice najbolj prodajanih albumov. ▸ Az összes új lemeze felkerült a legnagyobb példányszámban eladott albumok toplistájára.
Povezane iztočnice: studijski album, koncertni album, konceptualni album, kompilacijski album, avtorski album
2. (o fotografijah; o znamkah) ▸ albumdružinski album ▸ családi albumfotografski album ▸ fényképalbum, fotóalbumalbum fotografij ▸ fényképalbum, fotóalbumfotografije iz albuma ▸ albumban lévő fényképekalbum s fotografijami ▸ fényképalbumalbum s sličicami ▸ kontrastivno zanimivo matricagyűjtő albumalbum s slikami ▸ képalbumalbum z znamkami ▸ bélyegalbumfotografije v albumu ▸ fotók fényképalbumban, fényképalbumban lévő fotókfoto album ▸ fotóalbumnalepiti v album ▸ albumba ragasztOče mu je prinesel kup starih družinskih albumov s fotografijami. ▸ Az apja hozott neki egy csomó régi családi fényképalbumot.
Povezane iztočnice: stripovski album, strip album - allora
A) avv.
1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase
2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?
B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor
C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti! - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda!