Franja

raff [ræf] samostalnik
(= riffraff) izmeček, izvržek; izprijenec; sodrga
narečno (kup) smeti, odpadki, nesnaga

raggery [rǽgəri] samostalnik
sodrga, svojat; (kolektivno) capini, pridaniči

ragtag [rǽgtæg] samostalnik
pogovorno raztrganci, izmečki človeške družbe, sodrga; plebejec

ragtag and bobtail domačno & figurativno izmeček, izvržek (družbe), sodrga; izbirek, škart, izvrženo ali izločeno blago

ramas [rama] masculin zbiranje (suhljadi); péjoratif sodrga, tolpa, izmeček (ljudi); kup stvari brez vrednosti, krama, šara

un ramas d'erreurs kup napak

rascaldom, rascalism [rá:skəldəm, -lizəm] samostalnik
lopovstvo, podlost; lopovi, sodrga, svojat

razzumaglia f (marmaglia) slabš. svojat, sodrga, drhal

residuum množina residua [rizídjuəm, -djuə] samostalnik
(pre)ostanek; usedlina; gošča; rezidij; izvržek, sodrga

riff-raff [rífræf]

1. samostalnik
izvržek, izmeček; sodrga, drhal, izmeček človeške družbe, lopov

2. pridevnik
manjvreden

rotería ženski spol Čile sodrga

rȕlja ž
1. truma, krdelo
2. sodrga, drhal

Sauhaufen, der, figurativ sodrga, drhal

scalawag [skǽləwæg] samostalnik
kržljavo, zaostalo živinče, spaček
pogovorno ničvrednež, lump, potepuh, izgubljenec, faliranec
množina izprijenci, izgubljenci, sodrga

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

sweeping [swí:piŋ]

1. pridevnik (sweepingly prislov)
ki se tiče pometanja
figurativno poln poleta, zanosen; obsežen, prostran; daljnosežen; splošen, absoluten; radikalen, temeljit; velik (uspeh); silovit (veter)

a sweeping measure radikalen ukrep
to speak too sweepingly govoriti presplošno, preveč generalizirati

2. samostalnik
pometanje
množina smeti; (zaničljivo) izvržek, sodrga

the sweeping (of the gutter) figurativno izmečki (gošča) družbe

šljām m, mest. u šljáamu (n. Schlamm) nizko pog.
1. blato, glen, grez, mulj: sav šljam i pesak što ide iz jezera zaustavi se na samom izlasku Bojane
2. slabš. sodrga, drhal: kaznena ekspedicija sastavljena od gradskog -a

teppa f

1. bot. (borraccina) mah

2. slabš. (malavita) podzemlje; sodrga

teppaglia f slabš. sodrga

tourbe [turb] féminin

1. šota

2. figuré tolpa, banda, drhal, sodrga

couper, enlever, piquer la tourbe rezati šoto
brûler de la tourbe žgati, kuriti šoto
la tourbe des intrigants spletkarska banda, tolpa spletkarjev

trash¹ [træš]

1. samostalnik
ničvredno blago, škart, izvržek, izmeček, odpadki, smeti; okleščki, dračje
literature slabo književno delo (brez vrednosti), plaža, kič; prazne besede, čvekanje; bedarija, neumnost, budalost, prazne marnje; sodrga, svojat; podlež, ničvrednež; pridanič

trash can vedro za odpadke, smetnjak
trash dump ameriško odlagališče
trash ice koščki ledu, pomešani z vodo
white trash ameriško revni belci v južnih državah ZDA
to talk trash govoriti budalosti, nesmisel
he writes trash kar on piše, nima nobene vrednosti

2. prehodni glagol
oklestiti (drevje), obstriei; odložiti, odvreči (zlasti karte)