Franja

Messerklinge, die, rezilo noža

novācula -ae, f (iz indoev. *qsneu̯a-, indoev. kor. *qs-eu-, *qs-neu- praskati, strgati, brusiti; prim. skr. kṣṇāuti drgne, brusi, kṣṇṓtram brus, gr. ξέω, ξύω, ξαίνω strgam, drgnem, gladim)

1. oster nož, britev, strižno rezilo: Aur. idr., dixit se cogitasse cotem novaculā posse praecidi Ci., novaculā cotem discindere Ci., L., mercennarius meus, ut ex novacula comperistis, tonsor est Petr., nihil melius est, quam novaculā cotidie radere Cels., cursu volucri pendens in novacula calvus Ph., summam cutem (sc. raporum) novaculā decerpere Col., cum (sc. tonsor) strictā novaculā supra est Mart., secare novaculā fauces Suet., novacula praeacuta, novaculam arripere Ap., n. secare Fl., n. disicere Lact.; occ. (morilčevo) bodalo: stringitur in densā nec caeca novacula turbā Mart.

2. metaf. novákula, „britev“, nam neznana riba: novaculā pisce qui attacti sunt, ferrum olent Plin. — Soobl. novāclum -ī, n (sinkop. iz novāculum): Lamp.

plāna -ae, f (plānāre (z)ravnati) rezilo obliča, stružno železo: Arn.

pod-bit [pɔ́dbit] samostalnik
tehnično rezilo votlila

Sägezahnung, die, žagasto rezilo

Schermesser, das, Technik strižno rezilo

Schwertklinge, die, rezilo meča

tagliasigari m rezilo za cigare

tōpo m

1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo

Zigarrenabschneider, der, rezilo za cigare

affilato agg.

1. oster, nabrušen:
lama affilata ostro rezilo

2. pren. suh, tenek:
volto affilato suh obraz

affinare

A) v. tr. (pres. affino)

1. ostriti, naostriti, brusiti:
affinare una lama nabrusiti rezilo

2. pren. izostriti:
affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum

3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
affinare lo stile izpiliti slog

B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini

assottigliare

A) v. tr. (pres. assottiglio)

1. stanjšati, naostriti:
assottigliare la lama del falcetto naostriti rezilo vinoraza

2. zmanjšati:
assottigliare le scorte zmanjšati zaloge

3. pren. izostriti:
assottigliare l'ingegno izostriti um

B) ➞ assottigliarsi v. rifl. (pres. mi assottiglio)

1. stanjšati se, shujšati

2. skrčiti se, zmanjšati se (številčno):
le file si assottigliarono al primo attacco ob prvem napadu so se vrste zredčile

členkast [é] (-a, -o) knotig; Glieder- ( tehnikačeljustna zavora die Gliederbackenbremse, vlak der Gliederzug, voz Gelenkwagen, rezilo das Gelenkmesser)

demánten diamond

demántno polje diamond field
demántha poroka diamond wedding
demántno rezilo za graviranje diamond point

diamánten diamond

diamántno polje diamond field
diamántna poroka diamond wedding
diamántni prah diamond dust, bort
diamántno rezilo diamond point

diamánten (-tna -o) adj. di, del diamante; adamantino; di diamanti:
diamantni lesk smalto adamantino
diamantni prstan anello di diamanti
pren. diamantna poroka nozze di diamante
obrt. diamantno rezilo diamante

diamantn|i (-a, -o) Diamant- (friz der Diamantfries, nakit der Diamantschmuck, prstan der Diamantring, sveder der Diamantbohrer, igla die Diamantnadel, konica die Diamantspitze, ogrlica das Diamantenkollier)
diamantni okras die Diamantierung
diamantno rezilo der Diamantschneider, der Glaserdiamant
diamantni prah (ledene iglice) der Diamantstaub, der Diamantschnee, der Flimmerschnee

drsalka samostalnik
1. ponavadi v množini (športna obutev) ▸ korcsolyaPovezane iztočnice: hokejske drsalke

2. (športnica) ▸ korcsolyázó, korcsolyás
Povezane iztočnice: hitrostna drsalka, umetnostna drsalka

falx, falcis, f vsako zakrivljeno rezilo, poseb.

1. srp, kosa: Ca., Varr., Lucr., Col., Iuv., Icti., Pall., Cl., sata falcibus apta O., maturis falcem supponere aristis V., curvae rigidum falces conflantur in ensem V., (Priapus) cum falce saligna V. s srpom, immissi cum falcibus multi purgarunt et aperuerunt locum Ci., falcium duo genera, Italicum brevius ac vel inter vepres quoque tractabile (= srp), Gallicum maius (= kosa) Plin.

2. vinjek (vinjak), kosir: Col., Icti., Pall., iam falcem arbusta reponunt V., falce premes umbram V. obrezoval boš košata drevesa s kosirjem, falce vitem premere H.

3. occ. kot voj. t. t.
a) zidoder, rušilo, tj. drog s srpasto kljuko na koncu za rušenje zidovja idr., qui … cucurrerunt cum falcibus ad Castoris Ci., falces praeacutae insertae affixaeque longuriis, non absimili forma muralium falcium C., falcibus vallum ac loricam rescindunt C., falces ex isdem asseribus dependentes aut propugnatores aut ipsa navigia lacerabant Cu.
b) srp na bojnih vozovih: rotae falcesque rapaces Lucr. currus cum falcibus Gell. voz na srpe.