Franja

sbandare v. intr. (pres. sbando)

1. navt. bočno nagniti, nagibati se

2. avto drseti:
l'auto cominciò a sbandare avto je začelo zanašati

3. pren. iti s prave poti, deviirati:
la rivoluzione sbanda nell'anarchia revolucija pelje v anarhijo

seksuálen (-lna -o) adj. sessuale:
seksualne potrebe, želje bisogni, appetiti, desideri sessuali
seksualna morala, vzgoja morale, educazione sessuale
seksualna revolucija rivoluzione sessuale

sexuell spolni, seksualen; sexuelle Fortpflanzung Biologie spolno razmnoževanje; sexuelle Revolution seksualna revolucija

sidēreo agg. astr. zvezden, sideralen:
anno sidereo zvezdno leto
pietre sideree sideroliti
rivoluzione siderea zvezdna revolucija
universo sidereo zvezdno vesolje

sinōdico agg. (m pl. -ci) astr.
rivoluzione sinodica sinodska revolucija

sinódski (-a -o) adj. astr. sinodico:
sinodska revolucija rivoluzione sinodica

social, e, aux [sɔsjal, sjo] adjectif družben, socialen; družaben

année féminin sociale poslovno leto
assistante féminin sociale socialna delavka
assurance féminin sociale socialno zavarovanje
charges féminin pluriel sociales socialna bremena
injustices féminin pluriel sociales socialne krivice
raison féminin sociale delniška družba, firma, tvrdka
révolution féminin sociale, conflits masculin pluriel sociaux socialna revolucija, socialni konflikti
réformes féminin pluriel sociales socialne reforme
Sécurité féminin sociale sociaino zavarovanje
sciences féminin pluriel sociales družbene vede
siège social masculin sedež tvrdke, podjetja

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab

sweep away prehodni glagol
odnesti, odplaviti; izbrisati, odpraviti, uničiti; pomesti, počistiti
neprehodni glagol
razprostirati se

the river swept away the bridge reka je odnesla most
to sweep away slavery odpraviti suženjstvo
revolution has swept away all the old traditions revolucija je pomedla z vsemi starimi tradicijami

tourmente [turmɑ̃t] féminin težki (politični, socialni) nemiri, nered, zmeda; nenadna nevihta, vihar

tourmente de neige snežni metež
la tourmente révolutionnaire revolucija

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

tunizijski pridevnik
(o Tuniziji in Tunizijcih) ▸ tunéziaiPovezane iztočnice: tunizijski dinar

καινός 3 [Et. iz κανjός, qn̥njo-s, kor., qen-, lat. recens (re-cen-t), slov. za-čn-em, -čę́ti (iz qn̥n-), kon-ec (iz qon-)] 1. nov, na novo opran, še nerabljen πέπλωμα, οὐδὲν καινότερον εἰσέφερε τῶν ἄλλων on ni ravnotako nič novejšega vpeljaval kakor drugi; ἐκ καινῆς iznova, καινὰ πράγματα novotarije, prevrat, revolucija (lat. res novae). 2. izreden, čuden, nenavaden, nepričakovan, τὸ καινὸν τοῦ πολέμου kar je v tej vojni nepričakovano.