Franja

ràskinuti -nēm
I.
1. prelomiti
2. pretrgati, raztrgati: raskinuti konop na komade; raskinuti lance, okove
3. prekiniti, pretrgati, razdreti: raskinuti sve odnose, prijateljske veze, ugovor
4. raskinuti kome srce užalostiti koga: raskinuti sa životom ubiti se, narediti samomor
II. raskinuti se
1. prelomiti s kom odnošaje, pretrgati zveze: raskinuti se s kim
2. pretrgati se: raskinuti se od smijeha
3. pretrgati se, prevzdigniti se, dobiti kilo: raskinuti se od posla

ràstrgati -ām, ràstrgnuti -nēm raztrgati: već me sveži konjima za repove, nek me živu konji rastrgaju

raščerùpati -ām
1. raztrgati: vidje jarebica da će je lisica raščerupati
2. oskubsti: raščerupane kokoške
3. razmršiti: tvoja je brada gusta, raščerupana

razbúcati ràzbūcām
1. z rogovi razmetati: razbucala goveda sve sijeno
2. raztrgati

razbúčiti ràzbūčīm
1. raztrgati
2. razparati: sablju trže da ga razbuči; neće li ga jelen razbučiti

razdèrati ràzderēm (se) raztrgati (se)

ràzdrijeti rȁzdrēm (ijek.), ràzdrēti rȁzdrēm (ek.) (se) raztrgati (se): opanci mu se razdrli

razdŕljiti ràzdr̄ljīm
1. razgaliti: razdrljiti vrat, prsa
2. raztrgati: razdrljiti kuvertu

ràzdrpiti -īm raztrgati: da nas lav ne razdrpi; razdrpiti mrežu, odijelo

reave² [ri:v] prehodni glagol & neprehodni glagol
arhaično, narečno raztrgati, razbiti, razdrobiti

rend^* [rend]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

2. neprehodni glagol
raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
to rend from s.o. iztrgati komu
his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
to rend one's hair lase si puliti
they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem

reventar [-ie-] raztrgati, uničiti; do smrti goniti (konja); utruditi, izčrpati; nadlegovati, dolgočasiti; póčiti, eksplodirati; figurativno skoprneti od nestrpnosti

lleno hasta reventar nabito poln
toser hasta querer reventar strašno kašljati
ha reventado un neumático pnevmatika je póčila
reventarse póčiti; čisto izčrpati se; zrušiti se od upehanosti

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
applaudir à tout rompre viharno odobravati
il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
se rompre le cou zlomiti si vrat
rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
rompre la glace (figuré) prebiti led
rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
rompre les rangs (militaire) raziti se
rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
rompre le silence prekiniti molk
rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
rompez! (militaire) voljno! razhod!
rompre un serment prelomiti prisego
rompre un marché razdreti kupčijo
rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
rompre un tête-à-tête motiti sestanek
rompre en visière zabrusiti v obraz
il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sbranare

A) v. tr. (pres. sbrano)

1. raztrgati; požreti

2. ekst. pren. parati

3. pren. smrtno sovražiti

B) ➞ sbranarsi v. rifl. (pres. ci sbraniamo)

1. napadati se; uničiti, uničevati se (tudi pren.)

2. smrtno sovražiti se

sbrindellare

A) v. tr. (pres. sbrindēllo) raztrgati, razcapati

B) v. intr. biti raztrgan, razcapan (oblačilo)

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

scompaginare

A) v. tr. (pres. scompagino)

1. zmotiti, spraviti v nered

2. raztrgati (knjigo, zvezek)

B) ➞ scompaginarsi v. rifl. (pres. mi scompagino) razpasti, razpadati

sdrucire v. tr. (pres. sdrucisco)

1. raztrgati, razparati

2. pren. rezati