Franja

spargere^*

A) v. tr. (pres. spargo)

1. raztresti, raztresati; posuti, posipati

2. razkropiti

3. razliti: polivati; liti; prelivati:
spargere il vino politi vino
spargere lacrime točiti solze
spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
spargere sudore znojiti se (tudi pren.)

4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)

5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)

B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)

1. razkropiti se

2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)

stāgnō¹ -āre -āvī -ātum (stāgnum)

I. intr.

1. delati luže, kalužiti, stopati (udarjati) čez bregove, prestopiti (prestopati) breg (bregove), razli(va)ti se: Indus … ubi mollius solum reperit, stagnat Cu., Nilus … stagnat Sen. ph., ubi (sc. Nili aquae) evagatae stagnant Plin., qua Pellaei gens fortunata Canopi accolit effuso stagnantem flumine Nilum V., stagnante Pado Lucan., aquae stagnantes Plin., aquae late stagnantes Cu., stagnantibus undis Sil., effluit Nilus Aegaeo stagnantior Cl.

2. biti poplavljen (preplavljen), biti pod vodo: moenia oppidi stagnabant S. ap. Non., Iuppiter ut liquidis stagnare paludibus orbem … videt O., fluctuans in stagnantibus (sc. locis) Plin., stagnante solo Plin., stagnantes ripae Sil., campi stagnantes effuso aequore Sil., humo late stagnante Amm.; metaf. biti omočen s čim, biti preplavljen (prepojen) s čim, imeti veliko česa: terra caede stagnans Sil., regna stagnantia sanguine Sil. —

II. trans. poplaviti (poplavljati), preplaviti (preplavljati): quaeque sitim tulerant, stagnata paludibus hument O., Tiberis plana urbis stagnaverat T.

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

super-inundō -āre (super in inundāre) razli(va)ti se čez kaj, prekipe(va)ti, poplaviti (poplavljati); metaf.: superinundare eiusmodi eloquiis Tert.

super-stāgnō -āre -āvī (super in stāgnāre) stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, udariti (udarjati) čez bregove, razli(va)ti se (čez bregove): pessum ituros fecundissimos Italiae campos, si amnis Nar (id enim parabatur) in rivos diductus superstagnavisset T.

super-undō -āre (super in undāre) razli(va)ti se čez kaj, pren. prekipevati: gratia Christi superundat Paul. Nol.

trasvenarse razliti se, izteči (kri)

vaciar (pres: -ío) izprazniti, iz-, od-liti; iztresti; (na)brusiti; temeljito preiskati; iz-, raz-liti se

vaciar una copita izprazniti kozarček, piti
vaciar el costal (fig) vse povedati, kar nam teži srce
vaciar en yeso odliti v mavcu
vaciarse izprazniti se
vaciarse (de) (fig) vse povedati, zablebetati se
vaciarse por la lengua (fig) dolg jezik imeti
vaciarse un ojo oko si izbiti
se le vació la sangre izkrvavel je

verter [-ic-] iz-, raz-liti, iztresti, razsuti; kipeti; teči čez; prevesti

verter salud kipeti od zdravja
verter sangre kri prelivati
el sol vierte llamas sonce neusmiljeno žge
verter al (ali en) esloveno prevesti v slovenščino
verter al suelo na tla zliti, stresti

zerfließen^* razliti se, razlivati se; scediti se, stopiti se; in Tränen zerfließen utapljati se v solzah

перетекать, перетечь čez teči, razli(va)ti se

разливаться, разлиться razli(va)ti se; (raz)širiti se; stopati čez bregove/prestopiti bregove;
разливаться veliko govoriti, veliko jokati

растекаться, растечься raztekati se, razteči se, razli(va)ti se, razlesti se;
растекаться (pren.) zelo na široko, preveč nadrobno pripovedovati o čem

brég (rečni) ribera f ; (morski) costa f ; (vzpetina, pobočje, strmina) cuesta f , pendiente f , ladera f

stopiti, razliti se čez bregove desbordarse
imeti nekaj za bregom (fig) tramar a/c, maquinar a/c
ne vem, kaj ima za bregom no sé qué está tramando

décharger [dešarže] verbe transitif raztovoriti, razbremeniti, odvzeti breme (quelqu'un komu); izstreliti; commerce kvitirati, črtati, izbrisati; familier vreči (pogled)

se décharger sprožiti se, figuré oprostiti se, osvoboditi se; odteči, razliti se
le pistoletest déchargé pištola ni nabasana
décharger sa colère, sa mauvaise humeur sur quelqu'un stresti svojo jezo, svojo slabo voljo na koga
décharger un coup sur quelqu'un zadati komu udarec
décharger son cœur izliti, olajšati si srcé, zaupati se (komu)
décharger l'inculpé razbremeniti, oprostiti obtoženca
décharger sa rate, sa bile (familier) dati duška svoji jezi, svoji slabi volji
décharger d'une obligation oprostiti koga obveznosti
décharger un accusé, d'(une) accusation (juridique) oprostiti obtoženca, obtožbe
il s'est déchargé de certains travaux sur ses collaborateurs nekaj svojih del je odložil, predal svojim sodelavcem

flood² [flʌd]

1. prehodni glagol
preplaviti, poplaviti, zaliti, namakati

2. neprehodni glagol
navaliti, gnesti se
medicina krvaveti (v maternici); imeti iztok

to flood in upon razliti se preko, poplaviti

razlijem ipd. ➞ → razliti

razliva|ti (-m) razliti (immer wieder) verschütten; figurativno svetlobo: gießen

razlívati (-am) imperf. glej razliti | razlivati

razlí(va)ti verter; derramar

razliti se čez bregove desbordar