Franja

défriser [defrize] verbe transitif razkodrati; razdreti pričesko; figuré, familier razočarati, ne ugajati, ne biti všeč (quelqu'un komu)

discindō -ere -scĭdī -scissum (dis in scindere)

1. raztrga(va)ti: vestem Ter., Ci., tunicam Ci., manu amictūs V., discissos laniabant dentibus artus V., d. nubem Lucr., alicui maxillam ictu Suet., cunctantem flagellis Suet. razmesariti, librum suis manibus Gell., pecudes, exta pecudum, reum foederis Amm.; occ. razrez(ov)ati, razcepiti (razcepljati): cotem novaculā Ci., L., salicem Ca., bitumen ut trabes securibus T., magnam partem quercus Gell.; razpreti: discindite Pl. razprite mu noge, ne immodicus hiatus rictum discindat Q.; pren. razcepiti = razdreti, (raz)ločiti: amicitiae sunt … dissuendae magis quam discindendae Ci. se morajo počasneje razdružiti kakor naglo razdreti, oratio aut continua est aut inter respondentem et interrogantem discissa Sen. ph. prekinjen z odgovori in vprašanji, discissa cum corpore vis animaī Lucr., discissi studiis, plebs discissa Amm.

2. kako oblačilo pretrgati, razgrniti (da se razgalijo prsi): tunicam a pectore L. epit., vestem Suet.

Opomba: Sinkopirani plpf. discisset: Sil.

exclūdō -ere -clūsī -clūsum (ex in claudere)

I.

1.
a) komu (pred kom) hišo ali vrata zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati), ne pustiti (puščati) koga v hišo (v mesto) ali predse, izključiti (izključevati) koga: mulierem foras Pl., me non excludet ab se, sed apud se occludet domi Pl., ego excludor, ille recipitur Ter., exclusi eos Ci., eicere nos magnum fuit, excludere facile Ci. pregnati … vrnitev preprečiti, amator exclusus H., audiat exclusi verba receptus amans O., si excluderetur (če ne bi bil puščen pred senat), … si admitteretur L. epit., nulla exclusura dolentes ianua Tib.; šalj.: abiit intro, occlusit aedes; nunc ego sum exclusissimus Pl. Od kod? z abl.: armis populum foro excludere Ci., eos … moenibus excluserunt Ci., moenibus exclusus V., poenas dedit exclusus fore (= stoječ pred vrati), cum Longarenus fuit intus H., excludit sanos Helicone poëtas Democritus H.; z a(b): eam a domo sua Ci.
b) kak kraj ločiti, (ločevati): locum L., Euphrates Armeniae regiones a Cappadocia excludens Plin., Aventinus mons extra pomerium exclusus Gell.

2. pren.
a) izključiti (izključevati) = braniti komu kam, ne (pri)pustiti ([pri]puščati) ga kam, odvrniti (odvračati), ovirati, preprečiti, odstraniti, ukiniti: petitorem Ci., tres legatos decernit nec excludit Pompeium Ci. ep., ne exceptione excluderetur Ci. da ne bi bil zavrnjen, excludere actiones, cupiditatem Ci., vitia culpamque Ci. onemogočiti (onemogočevati), qui curiosos oculos excludit Ci., temporibus (abl. instrumenti) excluduntur omnes Ci., spissa ramis laurea fervidos excludet ictus H. bo pekoče sončne žarke odvračala, excludat iurgia finis H., omne discrimen victi et victoris excludere Cu. ukiniti. Od kod? z abl.: qui honore decemviratūs excluditur Ci., excludere aliquem praemiis et honoribus Ci., excludere auribus suavitatem Ci., aliquem colloquio L., aliquem paternis opibus Vell.; z a(b): excludere aliquem ab hereditate paterna, illum a re publica, oratorem ab omni doctrina Ci., matres ab extremo conspectu liberûm exclusae Ci., aliquem a navigatione excludere C.
b) voj. vojski zvezo razdreti, zajeti, zadrž(ev)ati, preprečiti ji kaj, ustaviti, onemogočiti ji kaj: qui nostros exercitus saepe excluserant Ci., excludere maritimā orā hostem C., Romanos ab re frumentaria C. Rimljanom zapreti dovoz žita, diei tempore exclusus C. zadržan, spatiis exclusus iniquis V., ut reditu in Asiam excluderetur N. da bi se mu preprečila vrnitev v Azijo.

— II.

1. izleči, izvaliti: pullos suos in nido Ci., ovum Hyg., fetūs Q., ali samo excludere Col.; od tod excludi izleči se: Col., quoad pullus … cristatus exclusus est Suet.

2. moleti dati čemu, (po)moliti kaj iz česa: ut pallio velaretur caput exclusis utrimque auribus Sen. ph. tako, da sta bili le ušesi goli, pallio coccineo adrasum excluserat caput Petr. je bil pomolil iz … = je bil zagrnil z …

— III. zaključiti (zaključevati): excludit (ali claudit) volumen Stat. (Epist. praefixa Silvarum lib. II.)

Opomba: Sinkop.pf. act.: exclūstī = exclusisti: Ter.

raskúmiti se ràskūmīmo se razdreti botrinstvo

raspazáriti -pàzārīm
I.
1. razdreti kupčijo
2. razprodati: raspazariti robu
II. raspazariti se ne se pogoditi pri kupčiji: ja sam se s njim raspazario

raspòjiti se ràspojīm se razpasti se, razdreti se (kar je spojeno): i burma će se raspojiti

rasprijatèljiti -īm
I. razdreti prijačeljstvo
II. rasprijateljiti se razprijateljiti se, raziti se: Nikola i Đoko odavno su se rasprijateljili

ràsturiti -īm
I.
1. raztresti
2. razposlati, razpečati: rasturiti knjige u narodu; rasturiti novine po gradu; rasturiti svoju robu po cijelomu svijetu
3. razgnati, razpustiti: rasturiti skupštinu
4. razmetati; rasturiti štamparski slog
II. rasturiti se
1. raziti se: vojska se rasturila; po narodu se rasturili agitatori
2. razdreti se: njihovo se prijateljstvo rasturilo
3. razširiti se: u narodu se rasturile lažne vijesti

razrúčiti se ràzrūčīm se razročiti se, razdreti zaroko

ràzvjeriti se -īm se (ijek.), ràzveriti se -īm se (ek.) razročiti se, razdreti zaroko: svi su je nagovarali da se razvjeri; mnogi se vjere, pa se i razvjere

wreck² [rek] prehodni glagol
navtika razbiti (ladjo); iztiriti (vlak); razbiti, razrušiti, demolirati (stavbe)
tehnično razdreti ladjo; uničiti (npr. zdravje)
neprehodni glagol
razbiti se (o ladji), nasesti; doživeti brodolom

wrecked sailer brodolomski mornar
wrecked train iztirjen vlak
to be wrecked doživeti brodolom

расклеиваться, расклеиться razpadati, razpasti; (pren.) razdirati se, razdreti se; biti bolan, zboleti

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

aliēnātiō -ōnis, f (aliēnāre) „odtujitev“ =

1. oddaja ali prodaja kake reči drugemu: Sen. ph., Icti.; sacrorum al. Ci. oddaja rodovnih svetinj (sacra gentilicia) kakemu drugemu rodu = prenos rodovnih svetinj na drug rod; tudi oddajna pravica: alienationem nummorum (peculii) non habere Ulp. (Dig.) ne imeti pravice odda(ja)ti...

2. pren.
a) odtujenje duha = odpad, razdor, sovraštvo, odpor: repentina L., exercitūs C., patrui T., non statim (amicitiae) alienatio disiunctioque faciunda est Ci. (prijateljstvo) se ne sme takoj razdreti in razdružiti; z a(b): tua a me alienatio Ci.; z in: praecipua in (do) Vitellium alienatio per Illyricos exercitus T.
b) medic. α) alienatio mentis odsotnost duha, nezavest: Cels., Plin., Dig., alienationem mentis simulans T. (Annal. VI, 24, dvoumen zapis) blaznost; brez gen. mentis: Sen. ph.; z gen. causae: effrenati pectoris al., ebrietatis al. Arn. β) odmiranje, slabljenje udov: Cael.

3. (v pozni lat.) premena, menjava: frequens al. capitis Cael. pogostna menjava lege glave.

amicizia f

1. prijateljstvo:
stringere amicizia con qcn. skleniti prijateljstvo s kom
rompere l'amicizia razdreti prijateljstvo
essere legato da amicizia con qcn. biti komu prijatelj
vivere in amicizia živeti v prijateljstvu
PREGOVORI: patti chiari, amicizia lunga preg. čisti računi, dobri prijatelji

2. prijatelji:
la cerchia delle mie amicizie krog mojih prijateljev
amicizie altolocate vplivni prijatelji
amicizie particolari homoseksualna prijateljstva

assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
assurance aviation letalsko z.
assurance de(s) bagages z prtljage
assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
assurance-chômage z. proti brezposelnosti
assurance complémentaire dopolnilno z.
assurance-corps kasko z.
assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
assurance de dommages z. proti škodi
assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
assurance familiale družinsko z.
assurance de fret z. tovora
assurance contre la grêle z. proti toči
assurance contre l'incendie z. proti požaru
assurance immobilière z. nepremičnin
assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
assurance-invalidité invalidsko z.
assurance-maladie z. proti bolezni
assurance maritime pomorsko z.
assurance mobilière z. premičnin
assurance mutuelle vzajemno z.
assurance obligatoire obvezno z.
assurance contre la pluie z. proti dežju
assurance-rentes féminin rentno z.
assurance à tous risques polno kasko z.
assurance-sinistre z. proti škodi
assurances pluriel sociales socialno z.
assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
assurance-transports prevozno z.
assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
assurance-vieillesse starostno z.
assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
avoir de l'assurance biti samozavesten
contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
parler avec assurance govoriti samozavestno
résilier une assurance razdreti zavarovanje
soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

charme [šarm] masculin

1. čar, mičnost, dražest; fascinacija; začaranje, čarovna formula, čarovno sredstvo

2. botanique gaber

charme irrésistible čar, ki se mu ni moči ustavljati
charme de la nouveauté čar novosti
air masculin, chanson féminin de charme omledna pesem
état masculin de charme (médecine) trans
avoir du charme biti privlačen
être sous le charme de quelqu'un biti očaran, ves prevzet od koga
faire du charme à quelqu'un skušati koga zapeljati
exercer, jeter un charme sur quelqu'un uročiti koga
mettre, tenir quelqu'un sous le charme začarati koga
se porter comme un charme biti zdrav ko dren
rompre le charme premagati čar ali začaranost; razdreti iluzije
le charme est rompu iluzije je konec

dépaver [depave] verbe transitif

dépaver une rue razdreti tlak na ulici