Franja

servido ponošen (obleka); serviran

¡los señores están servidos!, ¡la comida está servida! jed je servirana!
mi curiosidad estaba servida moja radovednost je bila utešena
¡sea V. servido! prosim, postrezite si!
¡voy bien servido! (ironično) lepo sem nasedel!

servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.

solliciter [sɔlisite] verbe transitif prositi, moledovati; (za)prositi (quelque chose za kaj); vieilli (pri)vabiti, izzivati; pritegniti; zbujati

solliciter son admission dans un club prositi za sprejem v klub
solliciter une audience prositi za avdienco
solliciter un emploi prositi za službo
solliciter l'attention de quelqu'un par des signes z znaki pritegniti pozornost kake osebe
ces livres sollicitent ma curiosité te knjige mi zbujajo radovednost

soutenir* [sutnir] verbe transitif podpreti, (pokonci) držati, nositi; figuré vzdržati, prenašati; podpirati, pomagati (quelqu'un komu); okrepiti, braniti, ščititi; trditi, zatrjevati; vzdrževati, hraniti (družino)

se soutenir držati se pokonci, držati se; podpirati se medsebojno; dati se braniti
soutenir l'attaque des ennemis vzdržati sovražni napad
soutenir un blessé podpirati ranjenca (pri hoji)
soutenir la conversation vzdrževati pogovor
soutenir le courage dajati pogum
soutenir une famille vzdrževati družino
soutenir le gouvernement podpirati vlado
ne pas soutenir la risée ne prenesti šale
soutenir quelqu'un contre quelqu'un braniti, ščititi koga pred kom
soutenir une thèse de doctorat braniti doktorsko disertacijo
ce café vous soutiendra ta kava vas bo okrepčala
faire une piqûre pour soutenir le cœur dati injekcijo za okrepitev srca
soutenir l'attention, la curiosité, l'intérêt de quelqu'un ne dovoliti, da popusti pazljivost, radovednost, zanimanje kake osebe
ces colonnes soutiennent la voûte ti stebri podpirajo svod
soutenir la comparaison avec quelqu'un, quelque chose vzdržati primerjavo s kom, s čim; pokazati se enakega
je soutiens que ... trdim, da ...
soutenir son point de vue braniti svoje stališče
soutenir son rang, sa réputation živeti ustrezno svojemu položaju, svojemu slovesu
je me soutiens difficilement sur mes jambes s težavo se držim na nogah
l'intérêt de ce roman se soutient jusqu'à la fin zanimivost, draž tega romana ne preneha, ne popusti do konca
trois partis ont décidé de soutenir ce candidat tri stranke se sklenile, da bodo podprle tega kandidata
soutenir le regard de quelqu'un vzdržati, ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe

tickle [tikl]

1. samostalnik
ščeget(anje), žgečkanje, draženje, draž; srbenje
(kriket) rahel dotik žoge s kijem
britanska angleščina, sleng tatinski plen

2. pridevnik
zastarelo negotov, nezanesljiv, majav, spremenljiv

3. prehodni glagol
ščegetati, žgečkati, dražiti; prijetno vzburiti
figurativno prijati, biti všeč, goditi; zabavati, razvedriti; laskati; loviti (postrvi) z rokami
zastarelo jeziti, izzivati
neprehodni glagol
ščegetati, srbeti, biti ščegetljiv

tickled pink sleng ves iz sebe od veselja
my back (my nose) tickles hrbet (nos) me srbi
I was tickled at the proposal bil sem polaskan ob predlogu
it tickled my curiosity to je dražilo, zbudilo mojo radovednost
it tickled his vanity to je godilo njegovi ničemrnosti
that will tickle him to mu bo všeč
to tickle the palate dražiti nebo v ustih, zbujati tek
to be tickled (nadvse) se zabavati
to tickle s.o.'s palm, to tickle s.o. in the palm pogovorno, figurativno podkupiti koga; dati komu napitnino
to tickle the soles of s.o.'s fect ščegetati koga po podplatih

uteševáti (-újem) | utešíti (-ím) imperf., perf.

1. calmare, tranquillizzare

2. calmare (sete, fame); saziare, dissetare; appagare:
utešiti strast appagare la passione

3. soddisfare:
utešiti radovednost soddisfare la curiosità

4. esaudire, non deludere, non venir meno:
utešiti pričakovanja non venir meno alle aspettative

zadovoljíti to satisfy (koga someone), to content; to suit

zadovoljíti svojo radovednost to satisfy one's curiosity
to bo zadovoljilo moje zahteve this will suit my requirements
ne bo mogel zadovoljíti vseh svojih upnikov he will not be able to satisfy all his creditors
zadovoljíti potrebe ljudstva to meet the needs of the people
njega je težko zadovoljíti he is difficult to please
ne moreš vseh zadovoljíti (vsem ustreči) you can't please everybody
to ne zadovoljuje popolnoma it leaves something to be desired
zadovoljíti se to be satisfied (z with), arhaično to rest satisfied (ali content); to content oneself (z with), to put up (z with), to acquiesce (z to)
reveži se morajo zadovoljíti z malim beggars cannot be choosers

zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trattenere, fermare:
zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

2. mantenere, tenere:
peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

3. ostacolare, impedire:
zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
zadržati solze rattenere le lacrime
zadržati radovednost frenare la curiosità

5. trattenere:
zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

6. (obdržati) mantenere:
zadržati funkcijo mantenere la carica

B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trattenersi, soffermarsi:
spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

2. controllarsi; frenarsi:
ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

3. star. comportarsi (con), trattare:
spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto

zbudi|ti (-m) zbujati wecken, aufwecken, s tresenjem: wachrütteln, s klicanjem, spomin, predstavo: wachrufen; erwecken
zbuditi hudo kri böses Blut machen
zbuditi pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbuditi pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen
zbuditi radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbuditi sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbuditi skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
figurativno da bi mrliče zbudil hrup ipd.: um Tote aufzuwecken

zbuja|ti (-m) zbuditi

1. zu wecken versuchen, aufwecken; erwecken

2. čustva: erwecken, hervorrufen; preteklost: wachrufen; občutek, pozornost, nejevoljo: erregen
zbujati občutek domačnosti pri kom (jemanden) anheimeln
zbujati tesnobo pri kom (jemanden) beklemmen
zbujati hudo kri böses Blut machen
zbujati nejevoljo pri (jemanden) irritieren
zbujati odpor Widerwillen erregen
zbujati pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbujati pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen, von sich reden machen, Schlagzeilen machen
ironično nenehno zbujati pozornost z … eine -nudel sein
(s škandali eine Skandalnudel sein)
zbujati radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbujati smeh ein Lacherfolg sein
zbujati strah gefürchtet sein/werden
zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbujati skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
zbujati sovraštvo böses Blut machen
zbujati tek (jemandem) Appetit machen auf
zbujati upanje (jemandem) Hoffnung machen
zbujati zgražanje Anstoß erregen
ki zbuja nejevoljo irritierend
ki zbuja tek appetitanregend
ki zbuja začudenje [staunenerregend] Staunen erregend

žénski (-a -o) adj.

1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
ženski potomci discendenti femminili
ženski spolni organi genitali femminili
ženske bolezni malattie femminili
ženski glas voce femminile, muliebre
obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
ženska ura orologio da donna
ženski samostan convento femminile
ženski poklic professione femminile
ženska revija rivista per donne

2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
ženska lepota bellezza femminile, muliebre
agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
ženska ročna dela lavori femminili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
bot. ženski cvet fiore femminile
bot. ženska rastlina pianta femminile
kozm. ženski parfum profumo femminile
lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
lingv. ženski spol genere femminile
lit. ženska cezura cesura femminile
ženska rima rima femminile, piana
muz. ženski zbor coro femminile
um. (ženski) model modella
obl. ženska bluza camicetta
obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
obl. ženski jopič casacca
ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
ženski polškorenjček polacca
ženski slamnik pamela
anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
šport. žensko plavanje il femminile di nuoto

πολυπρᾱγμοσύνη, ἡ ukvarjanje z raznimi stvarmi, nepotrebna prizadevnost, umešavanje v tuje zadeve, radovednost, zvedavost, prepirljivost.

любопытный radoveden, zvedav; zanimiv, privlačen;
ему было любопытно radovednost ga je mikala, zanimalo ga je

удовлетворять, удовлетворить zadovoljevati, zadovoljiti;
у. просьбу ugoditi prošnji;
у. требованиям zadostiti zahtevam;
у. любопытность utešiti radovednost