Franja

Zadetki iskanja

  • enako

    1. gleich, ebenso, genauso; gleicherweise; (v enaki meri) gleichermaßen; (prav tako zelo) [ebensosehr] ebenso sehr

    2. s pridevnikom ali deležnikom gleich (dolg gleich lang, misleč gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt)

    3. s prislovom genauso, ebenso (daleč [ebensoweit] ebenso weit, genauso weit, dobro [genausogut] genauso gut, [ebensogut] ebenso gut, genauso wohl, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, [genausolange] genauso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, [genausowenig] genauso wenig, pogosto [ebensooft] ebenso oft, genauso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genauso häufig, rad [ebensogern] ebenso gern, veliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel)
    enako visoko šport na tabeli: gleichauf
  • enáko prislov equally; alike; likewise; in the same manner; just the same

    enáko star of the same age; coeval
    enáko oddaljen equidistant
    približno enáko velik much of a size
    enáko deliti to share alike
    enáko si bomo razdelili we'll share and share alike, žargon we'll split (everything) even Steven
    enáko rad bi šel tja kot kam drugam I'd just as well go there as anywhere else
    enáko prezirati svoje prijatelje in svoje sovražnike to despise oneself' friends and one's enemies alike
    to pride na enáko it amounts to the same thing
    enáko vračati to repay in kind, to retaliate
    ti besedi se enáko izgovarjata these two words are pronounced alike (ali have the same pronunciation)
  • fant samostalnik
    1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legény
    mlad fant ▸ fiatal fiú
    kmečki fant ▸ parasztlegény
    postaven fant ▸ csinos fiú
    Ko spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.
    simpatičen fant ▸ szimpatikus fiú
    Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...
    priden fant ▸ ügyes fiú
    čeden fant ▸ szépfiú
    vaški fantje ▸ vidéki legény
    neporočen fant ▸ facér fiú
    samski fant ▸ egyedülálló fiú
    odraščajoči fant ▸ felnövő legény
    V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
    Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

    2. (otrok) ▸ fiú
    šola za fante ▸ fiúiskola
    oblačila za fante ▸ fiúruházat
    fant ali punčka ▸ fiú vagy lány
    Popolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
    Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
    Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

    3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
    Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
    Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
    Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
    Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

    4. (partner) ▸ barát [partner]fiú [partner]
    fant in punca ▸ fiú és lány
    nekdanji fant ▸ egykori fiúja
    bivši fant ▸ volt fiúja, volt barátja
    Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.
    imeti fanta ▸ barátja van, fiúja van
    zapustiti fanta ▸ barátját elhagyja
    pustiti fanta ▸ barátját elhagyja
    raziti se s fantom ▸ barátjával szakít
    hoditi s fantom ▸ fiúval jár
    živeti s fantom ▸ fiúval él
    poljubljati se s fantom ▸ fiúval csókolózik
    živeti pri fantu ▸ barátjánál él, fiújánál él
    Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

    5. (igralna karta) ▸ alsó
    karov fant ▸ káró alsó
    pikov fant ▸ pikk alsó
  • filozofirati glagol
    1. (razglabljati kot filozof) ▸ filozofál
    filozofirati o smislu življenja ▸ az élet értelméről filozofál
    Svet najraje gleda skozi kamero in rad filozofira o življenju. ▸ Legszívesebben kamerán keresztül szemléli a világot, és szeret az életről filozofálni.
    Paloma je mlado dekle, ki rado filozofira in se dobro zaveda, da te življenje lahko razočara. ▸ Paloma olyan ifjú hölgy, aki szeret filozofálni, és nagyon jól tudja, hogy az élet csalódást okozhat.

    2. (dolgoveziti) ▸ filozofál
    preveč filozofirati ▸ túl sokat filozofál
    Razmerja zaslužkov so popolnoma jasna in tu ni kaj filozofirati. ▸ A keresetek aránya teljesen világos, és itt nincs mit filozofálni.
    Ne vem, zakaj bi filozofiral o stvareh, ki so kristalno jasne. ▸ Nem tudom, miért kellene filozofálnunk az egyértelmű dolgokról.
  • flírtati to flirt; to philander

    on rad flirta he is fond of flirting
  • fotografírati to photograph; to take a photo; to snap; to take a snap, to take snaps

    fotografírati koga to take a photograph of someone
    dati se fotografírati, fotografírati se to have one's photo(graph) taken, to be photographed
    rad bi se dal fotografírati I should like to have my photo taken
  • glásba music

    cerkvena glásba church music, sacred music
    komorna glásba chamber music
    plesna glásba dance music
    sinkopirana glásba ragtime
    ljubitelj glásbe music lover
    učitelj glásbe music teacher, music master
    nauk o glásbi musicology
    imeti dar za glásbo to have a gift (ali a talent) for music
    imeti rad glásbo to be fond of music
  • grozíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zagroziti

    1. minacciare:
    rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
    hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

    2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
    grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
    grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

    3. atterrire; incutere terrore, spavento:
    samota jo grozi la solitudine la atterrisce

    B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
    zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

    2. (bati se) temere, aver paura
  • hazarder samostalnik
    1. (kdor rad stavi) ▸ szerencsejátékos, hazardőr, hazárdjátékos
    patološki hazarderkontrastivno zanimivo kóros játékszenvedély rabja
    strasten hazarder ▸ szenvedélyes hazárdjátékos
    zagrizen hazarder ▸ megrögzött hazardőr
    pravi hazarder ▸ igazi szerencsejátékos
    Fant je namreč velik hazarder, ki v igralnicah pusti veliko denarja. ▸ A srác nagy szerencsejátékos, sok pénzt otthagyott már a játékokban.

    2. (kdor rad veliko tvega) ▸ szerencsejátékos, hazardőr
    spreten hazarder ▸ ügyes hazardőr
    neustavljiv hazarder ▸ megállíthatatlan szerencsejátékos
    On pač ni hazarder in tudi tokrat ne bo tvegal z manjšinsko vlado. ▸ Egyszerűen nem hazardőr, és ezúttal sem fogja a kisebbségi kormányzást megkockáztatni.
  • hinavski pridevnik
    1. (o človeku) ▸ képmutató, álnok, álszent, sunyi, köpönyegforgató
    hinavsko sprenevedanje ▸ álszent alakoskodás
    hinavski nasmešek ▸ álnok mosoly, képmutató mosoly
    hinavska morala ▸ álszent erkölcs
    hinavski obraz ▸ képmutató arc, álszent arc
    hinavski ljudje ▸ képmutató emberek, kétszínű emberek
    hinavska prijaznost ▸ képmutató kedvesség, álszent kedvesség
    hinavski politik ▸ képmutató politikus
    Niso mu všeč hinavski in škodoželjni ljudje, rad ima odprte, pozitivne, prijazne. ▸ Nem tetszenek neki a képmutató, kárörvendő emberek, a nyitott, pozitív, kedves embereket kedveli.

    2. (kar se zdi nenevarno) ▸ alattomos, szeszélyes
    Ta zahrbtna, hinavska, predvsem pa nepredvidljiva bolezen! ▸ Ó, ez a sunyi, alattomos és mindenekelőtt kiszámíthatatlan betegség!
    Ceste so zelo hinavske, praviloma nagnjene v napačno smer in polne lukenj. ▸ Az utak roppant szeszélyesek: általában rossz irányba lejtenek és tele vannak kátyúkkal.
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudíčev (-a -o) adj.

    1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
    nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
    hudičevi naklepi disegni diabolici
    hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
    kem. hudičevo olje anidride solforica

    2. pren. del diavolo:
    rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

    3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
    hudičevi časi tempi brutti
    hudičevo vreme tempo pessimo

    4. pren. (v povedni rabi)
    biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
    biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda
  • hvalíti to praise; to laud; to commend

    čez mero hvalíti (slaviti) to extol
    sam sebe hvalíti pogovorno to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
    hvalíti se s čim to pride oneself on something, to boast of something
    hvali se, da je dober šahist he prides himself on being a good chess player
    hvali se s svojim znanjem kemije he prides himself on his knowledge of chemistry
    dobro blago se samo hvali good wine needs no bush
    ne hvali dneva pred nočjo! there's many a slip 'twixt cup and lip
    on se rad samo hvali he loves to brag (ali pogovorno to swank)
    pretirano hvalíti (figurativno) to gild the lily
  • igrati se povratni glagol
    1. (za zabavo) ▸ játszik
    igrati se skrivalnice ▸ bújócskát játszik, kontrastivno zanimivo bújócskázik
    igrati se z vrstniki ▸ kortársakkal játszik
    igrati se z otrokom ▸ gyermekkel játszik
    igrati se z žogo ▸ labdával játszik, kontrastivno zanimivo labdázik
    igrati se s punčko ▸ kislánnyal játszik
    igrati se z avtomobilčki ▸ kisautókkal játszik
    V vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
    Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

    2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszik
    igrati se z zdravjem ▸ az egészségével játszik
    Vsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.
    igrati se s čustvi ▸ érzelmekkel játszik
    Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.
    igrati se z življenjem ▸ az életével játszik
    igrati se z živci ▸ az idegeivel játszik
    Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

    3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
    Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
    Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
    Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

    4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
    Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
    V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

    5. (eksperimentirati) ▸ játszik
    igrati se z besedami ▸ a szavakkal játszik
    Rad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel.
    igrati se z jezikom ▸ a nyelvvel játszik
    Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
    Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.
  • im|eti1 [é] (-am) ne imeti: nimam

    1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
    ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
    imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
    imeti od herhaben von
    imeti pred seboj vor sich haben
    imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
    imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
    imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
    imeti za seboj hinter sich haben

    2.
    imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
    imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
    | ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

    3. kot glagol nepopolnega pomena:
    imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
    imeti ugodnosti begünstigt sein
    imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
    imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
    imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
    imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

    4.
    imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
    imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
    imeti v asortimentu trgovina: halten
    (gojiti) živali: halten

    5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus
  • iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

    ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
    iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
    iméti glavno besedo to be the spokesman
    iméti čas za to have time for
    iméti govor to make a speech, to deliver an oration
    iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
    iméti ime to bear a name
    iméti nahod to have a cold
    iméti nekaj denarja to have some money
    iméti izbiro to have a choice
    iméti napako to have a fault
    iméti prav to be right
    ne iméti prav to be wrong
    iméti posla z to have dealings with
    iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
    iméti koga za norca to regard someone as a fool
    iméti potrpljenje to have patience, to be patient
    iméti težave to have difficulties
    iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
    ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
    iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
    iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
    iméti pravico do to be entitled to
    iméti referendum to hold a referendum
    iméti volitve to hold elections
    iméti za posledico to entail
    iméti v vidu to have in view
    rad iméti to like, to be fond of
    najrajši iméti to prefer above all
    rajši iméti to prefer, to like better
    sedaj imamo zimo it is winter now
    imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
    to nima nič na sebi it is of no consequence
    kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
    dobro se imejte! have a good time!
    ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
    imel je priti včeraj he was to come yesterday
    hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
    imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
    iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
    iméti obzir to be considerate
    iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock
  • iméti avoir, posséder, tenir, considérer

    v sebi imeti contenir
    na sebi imeti porter, être vêtu de, être couvert (ali enveloppé) de
    za poštenjaka ga imajo il passe pour (ali il est considéré comme) un honnête homme
    za starejšega ga imam je l'aurais cru (ali jugé) plus âgé
    imeti govor faire un discours
    rad imeti aimer
    rajši imeti aimer mieux, préférer
    imeti prav avoir raison
    ne imeti prav avoir tort
    imeti v čislih estimer, considérer
    imeti za norca se moquer de
    imeti pri sebi avoir sur soi
    kako se imaš? comment vas-tu, comment te portes-tu?
    dobro se imej! porte-toi bien! adieu!
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

    imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
    rad imeti kaj gustar a/c
    imam ga rad le tengo simpatía
    rajši imeti preferir
    imeti pri rokí tener a mano
    imam hišo tengo una casa
    imamo zimo estamos en invierno
    imeti denar pri sebi llevar dinero encima
    imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
    nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
    kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
    za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
    to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
    nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
    kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
    prav imeti tener razón
    imeti prosto tener fiesta
    nimam s čim plačati no tengo de qué pagar
  • iméti imám nedov.
    1. a avea
    2. a poseda, a deţine
    3.
    imeti na/pri sebi a purta
    4.
    imeti predavanje a avea/a ţine cursuri
    5.
    imeti za a considera; a folosi pentru
    6.
    imeti rad a iubi, a-i place