Franja

heddle [hedl]

1. samostalnik
trak, rob

2. prehodni glagol
obrobiti

hem¹ [hem]

1. samostalnik
rob

2. prehodni glagol
zarobiti

to hem in (ali about, round) obrobiti, obkoliti, obkrožiti

hem-line [hémlain] samostalnik
rob

in-ōrō -āre (in, ōra) rob česa ovenčati: calix inorabitur Tert.

īnsaeptiō -ōnis, f (īnsaepīre) izbrušena stran ali plošča, rob: Sen. ph.

ȉvica ž rob: stajati na -i groba; nalaziti se na -i šume; biti na -i strpljenja, ludila

ìzmak m
1. pretek: po -u roka
2. konec: zima je na -u; biti na -u života; doći na izmak biti na koncu svojih moči
3. rob: doći na izmak šume

Kante, die, (-, -n) rob (tudi Mathematik); bei Stoffen: (tkan) rob; bei Graphen: veja; bei Skiern, Schlittschuhen: robnik; beim Brot: krajec; etwas auf die hohe Kante legen dati na stran; sich die Kanten abschleifen figurativ otesati se; auf der Kante stehen biti na kocki, biti negotov

krȁjac krȃjca m
1. krajec, krajevina: krajac platna, sukna
2. rob, skrajni rob: on je rodom s kraj krajca te ravnice

kràjnīk -íka m
1. anat. nebnica, tonzila: zapaljenje krajnika
2. krajnik, krajni sat v panju: krajnik u košnici
3. rob: krajnik oblaka

Krempe, die, (-, -n) rob

labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)

1. (pl. -ra) ustnica:
labbro leporino med. zajčja ustnica
leccarsi le labbra oblizovati si prste
bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga

2. usta:
avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
a fior di labbra mrmraje

3. anat.
labbra della vagina sramne ustnice

4. (pl. -ri) rob:
i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka

lăbrum¹ -ī, n (prim. labea, labium)

1. ustna, ustnica: em, vide ut discidit labrum Ter., modo vorsabatur (nomen) mihi in labris primoribus Pl. = prav na koncu jezika sem imel, apes, quas dixisti in labris Platonis consedisse pueri Ci., l. superius C., Plin., inferius Petr., haec ego mecum compressis agito labris H., necdum illis poculis labra admovi V., teneris immulgens ubera labris V.; preg.: aliquid primis ali primoribus labris attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic dotakniti se česa, le z robom ustnic pokusiti kaj = le površno se ukvarjati s čim, non a summis labris ista venerunt, habent hae voces fundamentum Sen. ph. ni tako površno (mimogrede) izgovorjeno, linere alicui labra Mart. = (pre)varati (opetnajstiti) koga, non in pectore, sed in labris habere bonitatem Lact. le na jeziku.

2. metaf.
a) rob α) rob kake posode: labra doliorum circumlinere Ca., haec (cornua) … ab labris argento circumcludunt C. ob robu, kraju. β) rob (okrajek) jarka ipd.: summae fossae labra C., interiore labro (fossae) murum eum turribus crebris obiecit L., in summo labro fluminis Sis. fr., herba in labris fontis viret Plin., scrobes … pulvinatis a devexitate labris Plin., (lilium) resupinum per ambitum labris Plin.
b) bot. labrum Venereum ali Veneris = gr. δίψακος rastl. tkalska ščetica (divja ščetica) (Dipsacus fullonum Linn.): Plin.

laetus² -ī, m zemlji pripisan tujec, ki je dobil davščini podvrženo rim. zemljišče v obdelovanje, nevóljnik, rob: Amm., Cod. Th.

lembo m

1. rob, obrobje

2. kos, pas, cona:
un lembo di terra kos zemlje

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

limbe [lɛ̃b] masculin, botanique rob; mathématiques limb, na stopinje razdeljen krog; pluriel, ref predpekel, limb; figuré nedoločen kraj, nedoločnost, nejasnost

limbo moški spol predpekel; rob, obšiv

estar en el limbo raztresen biti

limbus -ī, m (iz *lembos; prim. skr. lámbate visi navzdol, pada, drži se, oprijema se (česa), stvnem. limphan, limfan primeren biti, gilimpf primernost, ang. limp šepati)

1.
a) (na obleki) rob, obroba, obrob(ek), obšitek, obšiv(ek): Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V., indutus chlamydem Tyriam, quam limbus obibat aureus O.
b) (na tkanini, blagu) krajec, rob, nav. pl. krajci, rob(ovi), obrobje: ultima pars telae tenui circumdata limbo O., poplitibus suberant picto genualia limbo O.
c) trak, povoj, preveza, poveza, obveza: frontem limbo velata pudicam Cl., imminuerent frontem limbis Arn.
d) pas: picto discingit pectora limbo Stat.

2. metaf. limbus duodecim signorum živalski krog, zodiak: Varr.

limitare¹ m

1. prag; rob

2. pren. začetek