Franja

Zadetki iskanja

  • nasprotno1 [ó] im Gegenteil, vielmehr, dagegen, hingegen, demgegenüber, indessen, indes
    nasprotno pa … wohingegen, demgegenüber
    ravno nasprotno (gerade) umgekehrt
    res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr
  • naturščik samostalnik
    (nešolani igralec) ▸ civil szereplő, amatőr színész, natúr szereplő
    delati z naturščiki ▸ civil szereplőkkel dolgozik
    igralec naturščik ▸ amatőr színész
    naturščik v filmu ▸ civil szereplő a filmben, amatőr színész a filmben
    V nezahtevnih vlogah se naturščiki običajno res najbolje obnesejo, vendar brez profesionalnih igralcev nikakor ne gre. ▸ A mellékszerepekben általában valóban a natúr szereplők teljesítenek a legjobban, de profi színészek nélkül persze nem megy.
  • ne1 [è] nein; v stavku: nicht; se ne prevaja, če je v stavku še ena nikalnica (nihče ni prišel es ist niemand gekommen; nikoli ne bi rekel ich würde nie sagen)
    še ne noch nicht
    to pa res ne das aber wirklich nicht
    ne daj se! Nicht nachgeben!
    Ne parkiraj! Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
    Ne prevračaj! Nicht kanten!, Nicht stürzen!
    v božjih zapovedih: du sollst nicht … (Ne ubijaj! [Du] du sollst nicht töten!)
    | ➞ → niti, ni, nimam, nočem
  • ne no

    ne in še enkrat ne! ¡no y no!
    kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
    res ne? ¿de verdad que no?
    le tega ne! ¡todo menos eso!
    ne mnogo no mucho
    ne več ya no
    ne več in ne manj ni más ni menos
    ne več kot nada más que
    še ne todavía no
    (jaz) tudi ne (yo) tampoco
    ne da bi jaz vedel no que yo sepa
    ne da bi ... sin que (subj)
    ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también)


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • néhati (-am) | nehávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. finire, smettere, cessare:
    nehaj s tem e finiscila
    (v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
    nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
    nehati deževati spiovere
    nehati vreti sbollire

    2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
    nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

    B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
    vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
    tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
    včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
    pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi
  • nemogoče! [è,ó]

    1. (kaj res?) So was!; Wirklich?; Nicht möglich!

    2. (nikakor!) Absolut nicht!; Ausgeschlossen!
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • oranžna samostalnik
    (barva) ▸ narancssárga, narancsszín
    Takrat sem namreč nosila oranžno in rdečo. ▸ Akkoriban narancssárga és piros ruhát viseltem.
    Zelena je res lepa, oranžna pa je super. ▸ A zöld tényleg szép, a narancssárga pedig szuper.
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • pápež (-a) m

    1. rel. papa, pontefice; santo padre:
    pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
    če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto

    2. ekst. um. papa:
    papež simbolizma il papa del simbolismo
  • pocítrati (-am) perf.

    1. prendere, portare via:
    pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

    2.
    pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela
  • ponôsen proud (na of); (ohol) haughty, lofty, stuckup

    biti ponôsen na kaj to pride oneself on something, to be proud of something, to take pride in something
    ponôsen na imetje purseproud
    na to si lahko ponôsen (figurativno) that's a feather in your cap
    na to ti res ni treba biti ponôsen that is nothing to be proud of
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • predpostáviti (domnevati) to suppose; to presuppose; to presume

    predpostavimo, da (bi to bilo res) supposing that (it were true), let us suppose (that to be true)
  • prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)

    A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
    prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
    prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
    predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
    prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni

    B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
    na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero
  • prepričati se povratni glagol
    (preveriti) ▸ meggyőződik, megbizonyosodik, bizonyosságot szerez
    prepričati se o kakovosti ▸ minőségről meggyőződik
    prepričati se o pravilnosti ▸ helyességről meggyőződik
    prepričati se o nujnosti ▸ sürgősségről meggyőződik
    prepričati se o stanju ▸ helyzetről meggyőződik
    prepričati se v kvaliteto ▸ minőségről meggyőződik
    prepričati se v sposobnosti ▸ képességekről meggyőződik
    prepričati se v kakovost ▸ minőségről meggyőződik, színvonalról meggyőződik
    prepričati se pred nakupom ▸ vásárlás előtt meggyőződik
    prepričati se ob obisku ▸ látogatáskor meggyőződik
    prepričati se ob ogledu ▸ megtekintéskor meggyőződik
    prepričati se pri nakupu ▸ vásárlás során meggyőződik
    prepričati se med obiskom ▸ látogatás közben meggyőződik
    povsem se prepričati ▸ maradéktalanul meggyőződik
    osebno se prepričati ▸ személyesen meggyőződik
    temeljito se prepričati ▸ alaposan meggyőződik
    znova se prepričati ▸ ismételten meggyőződik
    prepričati se na lastne oči ▸ saját szemével meggyőződik, saját szemével megbizonyosodik
    prepričati se na lastni koži ▸ saját bőrén bizonyosságot szerez
    prepričati se na lastna ušesa ▸ saját fülével bizonyosságot szerez
    prepričati se iz prve roke ▸ első kézből meggyőződik
    Ko kupujete dišavna olja, se prepričajte, ali so res primerna za vtiranje in niso namenjena le za odišavljanje prostorov. ▸ Illóolajok vásárlásakor győződjön meg róla, hogy valóban alkalmasak-e bedörzsölésre, vagy csak a helyiségek illatosítására szolgálnak.
    Tisti, ki je na položaju, bi se moral povsem prepričati, preden podpiše kakšen dokument. ▸ A felelős helyzetben lévőknek feltétlenül bizonyosságot kell szerezniük, mielőtt bármilyen dokumentumot aláírnak.
    Pri nakupu se vedno prepričajte o kakovosti rastline. ▸ Vásárláskor mindig győződjön meg a növény minőségéről.
  • presenéčati surprendre

    ta odgovor me res preseneča cette réponse ne laisse pas de m'étonner
  • pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rompere, spezzare in due

    2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
    pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
    blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
    pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
    anat. pretrgati himen lacerare l'imene

    3. rompere (abs.):
    z njo sem pretrgal con lei ho rotto

    B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
    tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
    glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
    pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
    pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo