Franja

symbolism [símbəlizəm] samostalnik
simbolizem; simbolika; raba simbolov

tecnicismo m

1. tehnicizem; tehničnost

2. jezik strokovni, tehnični izraz

3. slabš. pretirana raba strokovnih izrazov

tractātiō -ōnis, f (tractāre)

1. tipanje, otipavanje, ravnanje s čim, obdelava, obdelovanje, traktácija: farinam assidua tractatione perdomari Sen. ph.; s subjektnim gen.: manuum Cael.; z objektnim gen.: usus et tractatio beluarum Ci., tractatio armorum, tibiarum Ci.

2. metaf.
a) obdelava, obdelovanje česa, ukvarjanje, pečanje s čim: litterarum, philosophiae Ci., materiae Sen. ph., veterum scriptorum Gell.
b) ravnanje s kom, vedenje, obnašanje do koga: mala tractatio Sen. ph., Q.
c) occ. α) kot ret. t.t. posebna raba kake besede: Ci. β) (natančna, obsežna) razprava, obravnava, preiskava, (natančno, obsežno) razpravljanje, obravnavanje, preiskovanje: violentissima Sen. rh., tractatio est magis quam quaestio Sen. ph.

trope [trɔp] masculin tropus, raba besed v prenesenem pomenu

tropus -ī, m (gr. τρόπος) tróp(us) = raba besede v prenesenem pomenu, prispodobna raba besede, prenos, prispodoba, podoba: Q.

utilization [ju:tilaizéišən] samostalnik
uporaba, koristna raba, koriščenje, izkoriščanje

vernacularism, vernacularity [vənǽkjulərizəm, -lǽriti] samostalnik
ljudsko izražanje, raba domače govorice; posebnost domačega jezika, vernakularizem

Wortgebrauch, der, raba besed/besede

общеупотребительность f splošna raba

словоупотребление n raba besed

avverbiale agg. prisloven, adverbialen:
uso avverbiale prislovna raba

brezosében (-bna -o) adj.

1. impersonale

2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
lingv. brezosebna raba uso impersonale

catachrēsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. κατάχρησις) katahreza, protiprimera = raba kake besede v napačnem pomenu (druženje besed z nezdružljivimi pomeni): Char. idr. slovničarji.

comune¹

A) agg.

1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino

3. jezik obči:
nome comune obče ime

B) m

1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar

dis¹, neločljiva predpona (prim. διά narazen, skozi, lat. bis, duo). Polna obl. ostane pred nezvenečimi mutami: discernere, disputare, dis-quirere, distinere, tako tudi pred s: disserere, dissipare; če ss sledi soglasnik, se skupina ss poenostavi: dispicere, distare; pred zvenečimi mutami in likvidami nastopa obl. dī (nam. dis): dī-ducere, dīgredi, dīligere, dīmittere, dī-numerare, dīrigere, dīvidere; pred soglasniškim i (= j) raba niha med dis in dī: disiungere in dīiungere, dīiudicare; pred f se priliči: diffugere, difficilis; pred samoglasniki pride do vpliva rotacizma: dirimere, diribēre.

1. narazen, raz-, na vse strani: discerpere, dissecare, diffindere, dimidius, diffluere, diffugere, discurrere, disicere.

2. od-, proč: discedere, dimittere, discernere.

3. pren. docela, natančno, popolnoma: disquirere, diligens, dilucidus.

4. ne- (nasprotje): dissimilis nepodoben, dispar, difficilis ne lahek = težek, diffidere.

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

dvopičje samostalnik
(ločilo) ▸ kettőspont

fréquent, e [-kɑ̃, t] adjectif pogosten, ponoven; hiter (pulz)

usage masculin fréquent pogostna raba
respiration féminin fréquente hitro dihanje

glagol samostalnik
jezikoslovje (besedna vrsta) ▸ igePovezane iztočnice: brezosebni glagol, glagol premikanja, modalni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, povratni glagol, prehodni glagol, vzročni glagol, polnopomenski glagol, dovršni glagol