Franja

tractātiō -ōnis, f (tractāre)

1. tipanje, otipavanje, ravnanje s čim, obdelava, obdelovanje, traktácija: farinam assidua tractatione perdomari Sen. ph.; s subjektnim gen.: manuum Cael.; z objektnim gen.: usus et tractatio beluarum Ci., tractatio armorum, tibiarum Ci.

2. metaf.
a) obdelava, obdelovanje česa, ukvarjanje, pečanje s čim: litterarum, philosophiae Ci., materiae Sen. ph., veterum scriptorum Gell.
b) ravnanje s kom, vedenje, obnašanje do koga: mala tractatio Sen. ph., Q.
c) occ. α) kot ret. t.t. posebna raba kake besede: Ci. β) (natančna, obsežna) razprava, obravnava, preiskava, (natančno, obsežno) razpravljanje, obravnavanje, preiskovanje: violentissima Sen. rh., tractatio est magis quam quaestio Sen. ph.

trope [trɔp] masculin tropus, raba besed v prenesenem pomenu

tropus -ī, m (gr. τρόπος) tróp(us) = raba besede v prenesenem pomenu, prispodobna raba besede, prenos, prispodoba, podoba: Q.

utilization [ju:tilaizéišən] samostalnik
uporaba, koristna raba, koriščenje, izkoriščanje

vernacularism, vernacularity [vənǽkjulərizəm, -lǽriti] samostalnik
ljudsko izražanje, raba domače govorice; posebnost domačega jezika, vernakularizem

Wortgebrauch, der, raba besed/besede

общеупотребительность f splošna raba

словоупотребление n raba besed

avverbiale agg. prisloven, adverbialen:
uso avverbiale prislovna raba

brezosében (-bna -o) adj.

1. impersonale

2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
lingv. brezosebna raba uso impersonale

catachrēsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. κατάχρησις) katahreza, protiprimera = raba kake besede v napačnem pomenu (druženje besed z nezdružljivimi pomeni): Char. idr. slovničarji.

comune¹

A) agg.

1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino

3. jezik obči:
nome comune obče ime

B) m

1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar

dis¹, neločljiva predpona (prim. διά narazen, skozi, lat. bis, duo). Polna obl. ostane pred nezvenečimi mutami: discernere, disputare, dis-quirere, distinere, tako tudi pred s: disserere, dissipare; če ss sledi soglasnik, se skupina ss poenostavi: dispicere, distare; pred zvenečimi mutami in likvidami nastopa obl. dī (nam. dis): dī-ducere, dīgredi, dīligere, dīmittere, dī-numerare, dīrigere, dīvidere; pred soglasniškim i (= j) raba niha med dis in dī: disiungere in dīiungere, dīiudicare; pred f se priliči: diffugere, difficilis; pred samoglasniki pride do vpliva rotacizma: dirimere, diribēre.

1. narazen, raz-, na vse strani: discerpere, dissecare, diffindere, dimidius, diffluere, diffugere, discurrere, disicere.

2. od-, proč: discedere, dimittere, discernere.

3. pren. docela, natančno, popolnoma: disquirere, diligens, dilucidus.

4. ne- (nasprotje): dissimilis nepodoben, dispar, difficilis ne lahek = težek, diffidere.

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

dvopičje samostalnik
(ločilo) ▸ kettőspont

fréquent, e [-kɑ̃, t] adjectif pogosten, ponoven; hiter (pulz)

usage masculin fréquent pogostna raba
respiration féminin fréquente hitro dihanje

glagol samostalnik
jezikoslovje (besedna vrsta) ▸ igePovezane iztočnice: brezosebni glagol, glagol premikanja, modalni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, povratni glagol, prehodni glagol, vzročni glagol, polnopomenski glagol, dovršni glagol

imprimō (inprimō) -ere -pressī -pressum vtisniti, in sicer

1. z zunanjim obj.: pritisniti (pritiskati) kaj (ali s čim) v ali na kaj, vtisniti kaj komu (čemu). Sklad: ali aliquid alicui (rei), ali pa (redkeje): aliqua re aliquem (aliquid); podlaga, na katero se pritiska, večkrat ni izrecno povedana: impresso genu nitens terrae adplicat ipsum V. s kolenom pritiskajoč nanj, pokleknivši nanj, impresso pollice O., aratrum muris i. H. s plugom potegniti čez zid., epistulae anulum impr. Cu.; occ.: signo impressae tabellae (= tabellae, quibus signum impressum est = quae signo impressae sunt) L. zapečatene, s pečatom zaznamovane; meton.: ne imprimatur iacentibus molibus solum Col. da se ne potlači (poniža); metaf.: non imprimitur animus quasi cera Ci. ne dobi vtiska (kakor voščena tablica), flagitiorum vestigiis Italiam inpressit Ci. ji je vtisnil sledove, jo je pokril s sledovi; pesn.: crater impressus signis V. vrč, pokrit z vgraviranimi podobami.

2. s prolept. (notranjim) obj.: vtisniti, odtisniti; sklad: aliquid alicui rei ali in aliqua re; (ta raba je nastala po nekaki metonimiji): vix impressam orbitam videre possumus Ci., quis est locus, in quo non exstent huius … impressa vestigia? Ci., signa anulis impressa (in cerā) Ci., humi rostro litteram a (imprimit sus) Ci., signum pecori i. V., dente labris notam i. H. z zobom ustnicam znak vtisniti. Pogosto metaf.
a) (v podobi, posneti po vžiganju, žigosanju): imprimitur rei publicae dedecus Ci.
b) (v podobi, posneti po vsekavanju, dolbenju, pisanju): memoria … tabulis publicis impressa Ci. „vsekan“, „vrezan“; prim. sigillum in cerā i. Ci.; pogosto kot fil. t. t.: visum obiectum imprimet in animo suo speciem Ci. bo vtisnil, notitiae visis impressae Ci. vtiski zaznanih pojavov, in omnium animis deorum notionem impressit ipsa natura Ci.

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig