brezbarven pridevnik1. (ki nima barve) ▸
színtelenbrezbarven lak ▸ színtelen lakk
brezbarven premaz ▸ színtelen bevonat
brezbarven puder ▸ színtelen púder
brezbarvna tekočina ▸ színtelen folyadék
brezbarvna snov ▸ színtelen anyag
brezbarvna raztopina ▸ színtelen oldat
brezbarvna spojina ▸ színtelen vegyület
Čez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
Sopomenke: prozoren2. (bled) ▸
színtelen, sápadt, fakóbrezbarven obraz ▸ fakó arc
brezbarvne ustnice ▸ színtelen ajkak
brezbarvne oči ▸ fakó szemek
Njen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.
3. (neizrazit; enoličen) ▸
jellegtelen, sivár, színtelenbrezbarven glas ▸ színtelen hang
brezbarvna sedanjost ▸ sivár jelen
"Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.
4. (politično neopredeljen) ▸
elkötelezetlen, el nem kötelezettpolitično brezbarven ▸ politikailag el nem kötelezett
Težko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.
lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)
1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.
2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.
3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).
lyncūrium -iī, n (gr. λυγκούριον) linkúrij, „risje oko“, trd, prozoren kamen rdečkastorumene barve, za katerega so starodavniki menili, da nastane iz kristaliziranega risjega seča, najbrž hijacínt, po drugih turmalín: Plin. — Soobl. lyncūrius (s popačeno inačico ligūrius) -iī, m: Hier., Isid.
nemudoma prislov (takoj; zelo hitro) ▸
haladéktalanul, azonnal, rögtönnemudoma obvestiti ▸ haladéktalanul értesít
nemudoma poklicati ▸ haladéktalanul felhív
nemudoma sporočiti ▸ haladéktalanul jelent
Zapomnila sta si registrsko številko vozila roparjev in jo nemudoma sporočila policistom. ▸ Emlékeztek a rablók járművének a rendszámára, és azonnal jelentették a rendőrségen.
nemudoma ukrepati ▸ haladéktalanul intézkedik
nemudoma se odzvati ▸ azonnal reagál
nemudoma odstopiti ▸ haladéktalanul lemond
nemudoma se odpraviti ▸ rögtön elindul
nemudoma se vrniti ▸ rögtön visszajön
Ko sem mu poslala e-pismo, mi je nemudoma odgovoril. ▸ Amikor küldtem neki egy e-mailt, azonnal válaszolt.
Prozoren naravni gel kožo nemudoma ohladi, jo vlaži in se hitro vpija. ▸ Az átlátszó természetes gél azonnal hűsíti és hidratálja a bőrt, valamint gyorsan felszívódik.
tracing [tréisiŋ] samostalnik
iskanje, sledenje, odkrivanje
tehnično risanje, prerisavanje, kalkiranje; črtež, načrt; kopija
to make a tracing of s.th. prerisati kaj (skozi papir)
tracing paper prozoren papir za prerisavanje, kalkiranje
tracing compasses sleng šestilo za vlečenje črt
trák ribbon, (narrow) band, (dolg in ozek) strip, tape, slip; (znak časti) stripe
trák na cilju šport tape
izolirni trák insulating tape
lepilni trák adhesive tape
pisan, vzorčast trák fancy ribbon, figured ribbon
trák za čevlje shoelace, shoestring
trák za pisalni stroj typewriter ribbon
merilni trák tape measure; (kovinski) steel tape
prozoren lepilni trák Sellotape, Scotch tape
magnetofonski trák recording tape
trák za klobuk hatband, (znojilni) sweatband
modri trák (najhitrejše ladje) the Blue Riband
tekoči trák conveyor belt, assembly line
proizvodnja na tekočem tráku assembly-line production
proizvajati na tekočem tráku to produce on the (assembly) line
(pre)rezati trák (na cilju, šport) to breast the tape
posneti na trák to record on tape, to make a tape recording
window1 [wíndou] samostalnik
okno; okenska šipa
trgovina izložba, izložbeno okno; okence pri blagajni
figurativno odprtina
French window steklena vrata
bay window, bow window okno na zaprtem balkonu
blank (ali blind; ali false) window slepo okno
the windows of heaven nebeške zapornice (zatvornice)
dormer window strešno okno
sash window vzdižno okno
in the window v izložbenem oknu, v vitrini
ticket window okence za vozovnice
to break a window razbiti okno
to dress the window dekorirati izložbeno okno
to have all one's goods in the window figurativno biti površen
you make a better door than a window figurativno, ironično nisi prozoren, nisi iz stekla
to put all one's knowledge in the window figurativno bahati se s svojim znanjem
to look out at the window gledati skozi okno
ἠερο-ειδής 2 (ἀήρ, εἶδος) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobarven, oblačen, siv; τὸ ἠεροειδές meglena daljava, ὅσον δ' ἠεροειδὲς ἀνὴρ ἴδεν kolikor človek vidi skozi temno meglo.
λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.