Franja

aspirante vsrkavajoč

bomba aspirante sesalka, črpalka
aspirante m prosilec (za službo); aspirant

assistō (adsistō) -ere, āstitī in adstitī

1. staviti se, postaviti (postavljati) se, stopiti (stopati) kam, pristopiti (pristopati) k čemu, h komu: adsiste ilico Pl., ego adsistam hinc altrinsecus Pl., alter istinc, alter hinc adsistite Pl., hic propter hunc adsiste Ter., accede, nate, adsiste Ci. poet., ads. propter aquilam S., cum in Sigeo ad Achillis tumulum astitisset Ci., ads. ad fores Ci., pone fores T., quem Turnus super adsistens V., ut contra omnes hostium copias in ponte unus adsisteret Ci., in publico in conspectu patris adsistere C. javno prikazovati se ob očetovi strani, ass. alicui supra humerum et deinde in capite Suet.; pesn. z dat. ali acc.: umbra cruenta Remi visa est assistere lecto O., pererro saepe forum, adsisto divinis H. pristopim k vedeževalcem, se mudim pri njih, consulum tribunalibus Italia et... provinciae adsisterent T. naj prihajajo pred..., ass. illas trabes Val. Fl., hos equos Stat.; pesn.: Daedalus... enavit ad Arctos Chalcidicaque... super adstitit arce V. se je ustavil; occ. postaviti se, stati (pokonci): ita iacĕre talum, ut rectus adsistat Ci., donec Laërtius heros astitit O., se tollere humo rectoque adsistere trunco O.

2. stati (pri, ob čem): milites, solito adsistentes ordine T., nemo observator nec castigator assistet Plin. iun., ads. ad epulas regis Ci. streči pri mizi, adsistunt contra certamina V., ass. in latus obliquum O. na stran nagnjen stati, cum inter ceteros Artabanus armatus assisteret Iust., ass. pro foribus Ap.; z dat.: ads. foribus principum Ci. v knežjih predsobah čakati, ads. regionibus Lucr., ass. arae Larum cubiculi Suet. nadzorništvo opravljati pri..., poseb. še o osebah, ki prisostvujejo javnim obravnavam, ne da bi imele tam kaj opraviti (večinoma v pt. pr. assistentes = astantes): iudices aut assistentes (sc. in iudicio) Q. okrog stoječi, okrog stoječe stranke, assistentium aures permulcere Q., assistentium fletus Iust.

3. (kot pomočnik) komu ob strani stati, pomoči (pomagati) komu, podpirati koga (poseb. kot zavetnik pred sodiščem): Icti., mihi assistat diligens aliquis aut peritus Q., si assiduus studiorum exactor astiterit Q., ut causae suae deprecator adsistat T. kot prosilec, s svojo prošnjo, assistebam Vareno Plin. iun.

azil moški spol (-a …) das Asyl (tudi pravo); (pribežališče) der Zufluchtsort, die Anlaufstelle
azil za živali das Tierasyl
prosilec za azil der Asylbewerber
pravica do azila das Asylrecht
pravni predpisi o azilu das Asylrecht

azil samostalnik
1. neštevno (mednarodna zaščita) ▸ menedék, azilumPovezane iztočnice: diplomatski azil, politični azil, prosilec za azil, začasni azil

2. (zavetišče za živali) ▸ menhely
3. (zavetišče za ljudi) ▸ menhely

circumeō (circueō) -īre -iī (-īvī) -itum

1. okoli iti, hoditi, teči, obiti, obhoditi: aras O., circumitis hostium castris C. ko so objezdili... tabor, opus navibus c. C. objadrati, tantum agri, quantum arando uno die circumire posset Sen. ph. oborati; o stvareh: ut circuit sol Plin. iun., utrum mundus terrā stante circumeat an mundo stante terra vertatur Sen. ph.

2. v loku
a) skreniti: circumire, discurrere in cornu Cu.
b) naokrog iti, izogniti se česa, čemu; abs.: circumire cogemur Q.; z acc.: c. terga suorum, locum insidiarum, saltum Cu.; v pass.: metaque ferventi circuenda rotā O., brevi spatio eluvies circumiri poterat Cu.; pren.
a) kak pojem opis(ov)ati: res plurimae carent appellationibus, ut eas necesse sit... circumire Q.
b) v govoru kaj preiti, ne omeniti (omenjati), zamolčati: Vespasiani nomen... circumibant T.
c) ukaniti, (pre)varati: facinus indignum, sic circumiri! Ter., puerum tunc arte dolosā circuit Mart.

3.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), okleniti (oklepati): circuit extremas oleis pacalibus oras O., cuius non hederae circuiere caput Pr. ni ovijal, hoc (regium capitis insigne) caerulea fascia... circumibat Cu., hippodromus platanis circumitur Plin. iun.; abs.: quae circumibit autem linea, eiusdem spatii erit Q.
b) poseb. voj.: obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zajeti: cohortes sinistrum cornu... circumierunt C., c. ultimos hostium, muros Cu., classis moenia circumibat Cu., a fronte et a tergo circumiturus hostem Cu.; v pass.: angustias enim Themistocles quaerebat, ne multitudine circumiretur N., quibus (cornibus) circumibantur L., ne superante numero et peritia locorum circumiretur T.; pren.: qui se totius belli fluctibus circumiri... maluit Ci. da valovi vojne pljuskajo obenj.
c) s posebnim namenom okrog iti, hoditi, obiti, obhoditi; abs.: quare circumirent, suas quisque contraheret copias N., ipse equo circumiens unum quemque nominans appellat S. med četami jahajoč; z acc.: c. fores aedificii N., aciem manipulos, ordines C. (hrabreč, bodreč) obhoditi, hibernis circuitis C. ko je pregledal, c. vigilias S., L., rex agmen circumibat pedes (peš) Cu., c. urbem, plebem L., c. ibi et homines prensare coepit L. hoditi tam kot prosilec, c. senatum cum veste sordida L. laziti od senatorja do senatorja, senatum circumirent, senatui supplicarent Plin. iun., c. saucios T. zaporedoma obiskati, tentoria Aus.; s finalnim stavkom: illum circumire veteranos, ut acta Caesaris sancirent Ci. ep.; occ. kak kraj, kako deželo obhoditi, prepotovati, potovati po čem: praedia, oram maris Ci., Marcio et Atilio Epirus, Aetolia et Thessalia circumeundae assignantur L. se določijo za obhod, pater omnipotens ingentia moenia caeli circumit O.; z ad: haud ignarus erat circumitam ab Romanis eam (Hispaniam) legatis ad sollicitandos principum animos L.

Opomba: Star. inf. pr. pass. circumirier Pl.; vulg. fut. circumiet It.

interés moški spol korist, prid, prednost, dobiček; obresti; plača, mezda; dobičkaželjnost, lakomnost, sebičnost; udeležba, interes, zanimanje, predmet zanimanja

interés acreedor obresti od terjatev
interés deudor obresti od dolgov
interés compuesto, interés de intereses, interés de los réditos obrestne obresti
interés vivo živo zanimanje
casamiento por el interés razumska (preračunana) možitev ali ženitev
por el interés iz sebičnosti, iz koristoljubja
sin interés brez važnosti, nepomemben
dar (producir) interés dajati obresti, obrestovati se
excitar (despertar) interés zbuditi zanimanje
prestar a interés posoditi na obresti
es de interés para V. v Vašem interesu je
tener interés en un negocio biti udeležen pri kupčiji
no tiene interés para mí, no tengo interés en ello to me ne zanima
tomar interés en zanimati se za; udeležen biti
intereses pl obresti; premoženje; javni interesi
intereses acumulados obrestne obresti
intereses atrasados zaostale obresti
intereses vencidos zapadle obresti
conciliar los intereses uskladiti interese
interesado interesiran; lasten; dobičkaželjen; skop, stiskaški
interés m sodeležnik; reflektant, prosilec, interesent
la parte interesada pogodbenik, soudeleženec
firmado por el interés lastnoročno podpisano

prosilk|a ženski spol (-e …) die Bittstellerin, Bewerberin ➞ → prosilec

vsiljív (-a -o) adj.

1. importuno, invadente, indiscreto, petulante:
vsiljiv prosilec un postulante importuno

2. importuno, indiscreto:
vsiljive misli pensieri importuni

3. stridente, stridulo; sgradevole:
vsiljiv vonj odore sgradevole
vsiljive barve colori stridenti
vsiljiv glas voce stridula

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

ἱκετεύω (ἱκέτης) prosim varstva, ponižno prosim, približam se komu kot prosilec.

ἱκέτης, ου, ὁ, fem. ion. poet. ἱκέτις, ιδος, poet. ἱκτήρ, ῆρος, ὁ ἵκτωρ, ορος, ὁ ki prosi varstva, milo proseč, prosilec (milosti), pribežnik, varovanec.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.