Franja

притискивать, притиснуть pritiskati, pritisniti, priščeniti

тискать, тиснуть pritiskati, stiskati, stisniti; (s)tlačiti; tiskati, natisniti;

ти́снути -ну недок., pritískati -am nedov.

alourdir [alurdir] verbe transitif obtežiti, otežiti; obremeniti, napraviti debelega, neokretnega; povečati (dolgove); pritiskati na, tiščati, dušiti (o vremenu)

s'alourdir težak, neokreten postati, debeliti se; postati dušeč (zrak)

andrücken pritisniti/pritiskati na/ob; (festdrücken) potlačiti

apoyar podpreti (se), nasloniti (se), opreti (se), pritiskati na; utemeljiti (prošnjo); braniti; pospeševati, dati poudarek

apoyar con citas z navedki podpreti
apoyarse en el bastón na palico se opirati
apoyarse contra la pared na zid (steno) se nasloniti

aufdrehen odviti, odvijati, einen Hahn: odpreti, das Licht: priklopiti; mit dem Auto: pritiskati na plin; das Haar: naviti, navijati; das Radio: naviti, voll aufdrehen odpreti do konca, navijati; (guter Laune sein) biti/postati dobre volje

bedrängen pritiskati na, ogrožati, spravljati v stisko, (bekümmern) težiti

chauffer [šofe] verbe transitif greti, segrevati; kuriti; podžigati; figuré marljivo pripravljati za izpit (un candidat kandidata); populaire ukrasti; familier pestiti, pritiskati na; verbe intransitif segreti se; figuré razvneti se

se chauffer greti se
le bain chauffe (figuré) pripravlja se nevihta
ça va chauffer (figuré) vroče bo
faire chauffer de l'eau, des aliments segreti vodo, pogreti jedi
faites chauffer la colle! pripravite vroč klej! (če se razbije posoda)
je vais te montrer de quel bois je me chauffe ti bom že pokazal, česa sem zmožen!
(populaire) il s'est laissé chauffer sa montre ukradli so mu uro

circumsistō -ere -stetī, redkeje in mlajše -stitī (-)

1. postaviti (postavljati) se okrog koga ali česa, obstopiti (obstopati), obsuti, obsipati; abs.: Pl., Cu., haec cum... loqueretur, sex lictores circumsistunt Ci., cum paucis militibus circumsistens C., circumsistentia tecta Iul. Val. okrog stoječe hiše; z acc.: Pl., Cat., Domitium C., circumsistere alii signa sua T.

2. occ. sovražno obstopiti (obstopati), obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti; abs.: circumstiterant victores T.; z acc.: plures paucos circumsistebant C., cum singulas binae naves circumsisterent C., centuriones armati Mettium circumsistunt ipsumque domumque V., c. lectum T.; v pass.: circumsisti ab omnibus civitatibus C. napaden biti.

3. pren. koga obstreti (obstirati), od vsepovsod pritiskati: anceps proelium Romanos circumsteterat L., at me tum primum saevus circumstetit horror V., circumsteterat Civilem et alius metus T.; v pass.: fortitudo circumsistitur hinc audaciā, inde timiditate Ap.

gravēscō -ere (–) (–) (gravis)

1. težek postati: fetu nemus omne gravescit V. postaja težek od sadja, ima obilo sadja; occ. (o samicah) obrejiti se: cameli lac habent, donec iterum gravescant PLIN., non ventre gravescere, sed mente grandescere AUG.

2. metaf.
a) iti na slabše, poslabšati se, huje pritiskati, večati se: erumna (= aerumna) gravescit LUCR., haec ne in morte gravescant LUCR., gravescere (= gravescebat) valetudo Augusti T., gravescentibus in dies publicis malis T.
b) nekoliko vrednosti izgubiti: peccato gravescit oratio AMBR.
c) začeti čutiti težavo: AMBR.

high-pressure [háipréšə]

1. pridevnik
z visokim pritiskom
figurativno agresiven, prepričevalen

2. prehodni glagol
pritiskati na kupca, da kaj kupi

high-pressure salesmanship agresivne prodajne metode

im-mineō (in-mineō) -ēre, gl. mōns,

1. moleti —, štrleti v (čez, nad) kaj, nagibati se čez kaj, viseti nad čim: inminens villae pinus H., pōpulus antro inminet V., manus capiti regis imminens Cu. ki se je preteče dvigala nad kraljem, quos super atra silex cadenti inminet adsimilis V., nemus desuper inminet V.; pesn.: caelum inminet orbi V. visi nad zemljekrogom; prim. inminente luna H. pod (visečo) luno = v mesečnem svitu, v mesečini; occ. (o krajih) kvišku moleti čez —, dvigati se nad —, obvladovati kaj: imminet moenibus tumulus L., aequoribus scopulus O., semitae silva Cu., carcer imminens foro L., insulae (urbes) Italiae imminent L. (ker jo strateško obvladujejo).

2. metaf.
a) (o osebah) (hudo) pritiskati na koga, biti komu za petami, — za hrbtom, preganjati koga (primera vzeta po preganjalcu, ki se nagiblje čez preganjanca): imminere tergo fugacis O., rex imminens Dareo Cu., fugientium tergis i. Cu., agmen Caesaris imminebat C. Z oslabljenim pren. pomenom: navis quinqueremi imminebat Cu., muris inminet hostis V. pritiska na … , ei inminet fortuna L. ga preganja; brez obj.: imminebant Seleucus, Lysimachus, Ptolomaeus N. so tu grozeče stali, so grozili, videt hostes imminere C.; prim. imminens gestus H. kretnja pretilca; occ. α) poskušati polastiti se česa, poskušati kaj v svojo oblast dobiti: hostes nostrae vitae sanguinique inminentes Ci., multitudo Clodio duce fortunis vestris inminebat Ci., Carthago iis insulis imminere videbatur Ci., imminent duo reges toti Asiae Ci. β) za čim težiti, po čem koprneti, na kaj prežati: in occasionem exercitūs opprimendi imm. L., i. in tribuniciam potestatem Ci., homo ad caedem inminens Ci., imminet exitio vir coniugis O., alloquendi occasioni imm. Cu., imm. rebus T., imperio Cu.
b) (o nesreči) pretiti, groziti, blizu biti, nad glavo viseti; prvotno o hudournih oblakih, ki grozeče visijo v ozračju: imbres inminentes H.; pren.: quanta immineret invidiae tempestas L.; potem sploh o zlu: ea, quae inminent, non vident Ci. kar jim grozi, inminens malum Cu., mors … inminet Ci., Parthi Latio inminentes H.; z inf.: castris capi imminebat Fl.; od tod pt. (subst.) imminentia -ium, n preteča, grozeča prihodnost: imminentium nescius T. ne vedoč, kaj ga čaka, imminentium intellegens T. sluteč pretečo usodo. Tudi o osebah: inminentes domini T. bodoči, prihodnji gospodje, imminentis (principis) iuventa T.

insist [insíst] neprehodni glagol
vztrajati pri čem, pritiskati na kaj (on)
insistirati (on, upon)
ne popustiti, ostati pri čem (on)
poudarjati, naglaševati (on)

insistir siliti (en k), vztrajati (en pri, na), poseben poudarek dajati, pritiskati za

insistir sobre el pago pritiskati za plačilo
insisto en que no es verdad vztrajam pri tem, da to ni res

īn-sistō -ere, īnstitī

I.

1. postaviti (postavljati) se na (ob) kaj, k čemu stopiti (stopati): Pl., Val. Max., per temonem procurrebant et in iugo insistebant C., insistebat in manu Cereris simulacrum Victoriae Ci. je stala podoba korakajoče Viktorije, in sinistrum pedem Q., margine ripae O., ille cingulus lunae, in quo qui insistunt (stojijo) Ci.; pren.: nos in tantā gloriā insistentes Ci. opirajoči se na … ; z dat.: ut proximi iacentibus insisterent C., ramis O., Sil., hastae Aur. opreti (opirati) se, villae, quae … margini insistunt Plin. iun. trdno stojijo, so sezidane na robu; pren.: vestigiis alicuius insistere Ci., L., Sen. rh. stopinje pobirati za kom, hoditi po stopinjah koga; s prolept. obj.: vestigia insistere plantis primis V. prve stopinje storiti, ubrati, prehoditi, shoditi (v pf.)

2. occ.
a) stopiti (stopati): Suet., neque ordines servare neque firmiter insistere poterant C. trdno stati, stališče zavzeti, dissolutis membris insistere nequibat T., digitis (abl.) i. O. postaviti se na prste = summis digitis i. Sen. rh.
b) stopiti (stopati) na (v) kaj, nastopiti (nastopati) pot, kreniti po poti; konkr.: sceleratum insistere limen V., iter Pl., vestigia certa viae Lucr.; metaf.: iter, quod insistis, approbo L., viamque insiste domandi V., aliquam rationem pugnae insistere C. držati se, quam insistam viam ali quā quaerere insistam viā Ter.; abs.: ne … prave insistas Ter. da ne kreneš po napačni poti.
c) biti komu za petami, pritiskati za kom, koga zasledovati, preganjati, pestiti ga: referentibus pedem L., dies noctesque hostibus L.; pren.: bellum insistit moenibus L., vis mali i. alicui Ci., nimium institerat viventi H. je bil pestil.

3. metaf. (kak posel) zavzeto (marljivo, prizadevno) opravljati, skrbno se baviti s čim, poprijeti (lotiti) se česa, siliti na kaj, ne odstopiti od česa; intr.: totus insistit in bellum Ci., in dolos Pl., ad spolia legenda L. ravnati se na … ; pass.: in exitium insistitur T. silijo na … ; z dat.: Plin. iun., Vell., acrius obsidioni Cu., rebus magnis Tib., spei L. vda(ja)ti se upanju, studiis Q.; trans.: Pl., i. negotium, munus Ci., rationem belli C. ravnati se po vojnem načrtu; occ. vztrajati pri čem, nadaljevati, še naprej delati kaj: ut primum fari potuit, sic institit ore V. je nadaljeval; z inf.: ceteros institit tueri N., eos vestigiis sequi institit L., institit Arpos oppugnare L. —

II.

1. ustaviti (ustavljati) se, obstati, postati (postojim), postajati, mirno stati, ne ganiti se: (planetarum) motus tum incitantur, tum retardantur, saepe etiam insistunt Ci., stellae insistunt (navidezno) Ci., insistentibus et irridentibus, qui … T.

2. metaf. (v govoru) prenehati, prekiniti (govor): quae cum dixisset paulumque institisset Ci. quid est cur claudere aut insistere orationem malint, quam cum sententia pariter excurrere? Ci., efficiendum est nobis, ne fluat oratio, ne vagetur, ne insistat interius Ci., insistentes clausulae Q.; occ. pomuditi se pri čem: profuit assidue vitiis insistere amicae O., si singulis insistere velim, progredi iste non possit Ci.

2. trdno osta(ja)ti pri čem, trdo vztrajati pri čem, ne odnehati od česa, ne odstopiti od česa: importune Ci., crudelitati T.; z inf.: sequi Ci., flagitare Cornutum, ut … Ci., orare dictatorem L.

3. sprenevedati se, dvomiti: in reliquis rebus Ci.

lobby² [lɔ́bi]

1. neprehodni glagol
(tudi ameriško), parlament vplivati na poslance; spletkariti

2. prehodni glagol
(tudi ameriško) pritiskati na poslance da sprejmejo zakon (through)
razpravljati o čem v preddverju skupščine

to lobby against (for) vplivati na poslance proti (za) sprejetju (-je) zakona

navaljívati -vàljujēm
1. napadati: navaljivati na koga; neprijatelj od ranoga jutra navaljuje na naše položaje
2. pestiti koga, pritiskati na koga: godinama su navaljivali na nas

pedal³ [pedl] neprehodni glagol & prehodni glagol
poganjati pedal, pritiskati pedal; voziti kolo

pedalá -éz vi. pritiskati na pedale, vrteti pedale, kolesariti