Franja

Seehafen, der, obmorsko pristanišče, luka

Seezollhafen, der, carinsko pristanišče

splȁvīšte s splavišče, splavarsko pristanišče

Zielhafen, der, namembno pristanišče

аванпорт m zunanje pristanišče

Aconē Akona, pristanišče v Bitiniji: Plin., Amm., Isid.

Actium -iī, n (Ἀκτιον, demin. ἀκτή) Akcij, Aktij,

1. rt v Akarnaniji ob vhodu v Ambrakijski zaliv z Apolonovim svetiščem; v pomorski bitki l. 31 je tam Avgust premagal Antonija in Kleopatro ter sezidal v spomin te zmage istoimensko mesto: Ci. ep., L., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Actius 3 (Ἀκτιος) akcijski, pri Akciju: Apollo, litora V., bella V. bitka pri Akciju, pugna H., Phoebus, rostra Pr. Actiacus 3 (Ἀκτιακός) = Actius: Apollo O., frondes O. Apolonu posvečene lovorove veje, legiones T. ki so se bojevale pri Akciju, triumphus Suet. po pomorski bitki pri Akciju. Actias -adis, f (Ἀκτιάς) akcijska: Cleopatra Stat.

2. pristanišče na Korkiri: Ci. ep.

albanski pridevnik
(o Albaniji in Albancih) ▸ albánPovezane iztočnice: albanski lek, albanski jezik

attache [ataš] féminin privezanje; (prijateljska, ljubezenska) vez, navezanost; motvoz, sponka, broša; technique spojka, stičnica; pluriel (sorodstvene) vezi, zveze; pluriel zapestje, gleženj

chien masculin à l'attache priklenjen, privezan pes
rien ne me retient ici, je n'y ai aucune attache nič me ne zadržuje tu, nič me ne veže
port masculin d'attache domovinsko, domače pristanišče
conserver des attaches avec son pays natal obdržati zveze z domovino
j'ai de lointaines attaches avec le ministre sem v daljnjem sorodstvu z ministrom
il a des attaches au ministère, avec le directeur on ima zveze v ministrstvu, z direktorjem
mettre à l'attache prikleniti na verigo
réunir les feuilles par une attache združiti, speti liste s sponko
tenir quelqu'un à l'attache (figuré) imeti koga priklenjenega, držati ga na verigi

autonome [otɔnɔm] adjectif samoupraven, avtonomen, neodvisen

port masculin autonome avtonomno, svobodno pristanišče

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

baltski pridevnik
1. (o območju) ▸ balti, balti-tengeriTa baltska država je namreč pohitela in uvedla na svoji meji schengenski režim že letošnjega 1. julija. ▸ Ez a balti ország igyekezett, és már idén július 1-jén bevezette a schengeni rendszert a határain.
Povezane iztočnice: baltski trojček, baltske države

2. (o ljudstvu) ▸ balti

beninski pridevnik
(o Beninu in Beninčanih) ▸ benini

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

carinsk|i (-a, -o) Zoll- (dokumenti Zollpapiere množina, spremni dokumenti der Warenbegleitschein, postopek das Zollverfahren/ (carinjenje) die Zollabfertigung, sporazum das Zollabkommen, zevazanec der Zollpflichtige, deklaracija die Zollerklärung, kontrola die Zollkontrolle, meja na morju die Seezollgrenze, napoved der Zollantrag, odločba der Zollbescheid, orpostitev die Zollbefreiung, osnova die Zollbasis, plomba der [Zollverschluß] Zollverschluss, postavka der Zollsatz, pošta das Verzollungspostamt, pravica das Zollrecht, registrska tablica das Zollkennzeichen, skladiščnica der Zollniederlageschein, tarifa der Zolltarif, ugodnost die Zollbegünstigung, unija die Zollunion, uprava die Zollverwaltung/Zollbehörde, vrednost der Zollwert, blago das Zollgut, območje das Zollgebiet, pristanišče der Seezollhafen, skladišče die Zollniederlage, formalnosti Zollformalitäten množina, omejitve Zollschranken množina)
opraviti carinske formalnosti abfertigen
posebne carinske ugodnosti der Präferenzzoll
opravljanje carinskih formalnosti die Verzollung, s stališča carine: die Zollabfertigung
prosta carinska cona die Freihandelszone/Freizone
blago, uvoženo s carinsko dovolilnico die Erlaubnisscheinware
carinsko skladišče das Freilager

Carnuntum -ī, n Karnunt, staro kelt. mesto ob Donavi v Panoniji, postojanka XIV. legije in pristanišče podonavskega brodovja: Vell., Eutr.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

Cenchreae -ārum, f (Κεγχρεαί) Kenhreje, pristanišče korint. mesta ob Saronskem zalivu: L., O., Mel., Ap. Od tod adj. Cenchrēus 3 (Κέγχρειος) kenhrejski: Stat., Porph.

Centum Cellae (Centumcellae) -ārum, f Centumcele (zdaj Civita Vecchia), etr. pristanišče s Trajanovo vilo: Plin. iun.

ciljn|i (-a, -o)

1. Ziel- (jezik die Zielsprache, krog der Zielkreis, trak das Zielband, črta die Ziellinie, naprava Zieleinrichtung/Zielvorrichtung/ das Zielgerät, skupina die Zielgruppe, šport ravnina die Zielgerade, vojska področje das Zielgebiet)

2. (namembni) Bestimmungs- (kolodvor/železniška postaja der Bestimmungsbahnhof, luka/pristanišče der Bestimmungshafen, mesto pošiljke der Bestimmungsort)