Franja

im-pellō (in-pellō) -ere -puli -pulsum

1. udariti —, suniti —, trčiti —, zadeti v ali ob kaj: Lucr., impulsas tentavit pollice chordas O., luctus (eius) maternas impulit auras V., arbores … impulsae concidunt L. na lahno zadeta, če se malo vanje sune, cuspide montem impulit V.; occ.
a) (suvaje) premakniti (premikati), zagnati (zaganjati), pognati (po-ganjati), stres(a)ti, majati, zibati: navem impellere remis V., vectibus C., sagittam nervo imp. O. spustiti, izstreliti, equum imp. Cu. pognati, spodbosti, sues Plin. tja gnati, semen impellit urinam Plin. žene na močo, aequora remis i. V. udarjati, „biti“; tudi: impellite remos V. = veslajte! impulso vomere V. če gre plug čez … ; tako poseb.: ventus impellit arborem H. maje, undas V. biča, tepe, vela H. napne, ratem O. goni, segetes O. ziblje (da valujejo v vetru); pesn.: mugitibus auras i. O. pretresati; metaf.: impellere aliquem quovis sermone H. motiti, in hunc casum imp. aliquem Ci. v to nesrečo pripraviti.
b) udariti, da kaj pade; pahniti, zadnji sunek zadati = podreti, (popolnoma, dokončno) poraziti: Lucan., Sen. tr., hominem clipeo i. Cu. podreti (na tla), vreči ob tla; od tod pren.: praecipitantem (ruentem T.) imp. Ci., praecipitantīs impellere certe est inhumanum Ci. že padajočega še enkrat suniti; prim. labantem animum imp. V., impulsas Vitellii res audietis T. na nič pripravljena, bellum imp. Lucan. skoraj dognati, mores imp. Plin. po zlu dati.
c) (sovražnika) potisniti nazaj, prisiliti k umiku: Lucan., i. aciem L., hostes L., T., aliquem in fugam i. Ci., L.

2. metaf. (koga k čemu) priganjati, nagibati (nagniti), napeljavati, spodbujati, pripeljati —, privesti —, pripraviti do … , k … ; abs.: aliis mortem parentum impellendo … pollicebatur Ci., nullo impellente fallebant Ci. brez tujega (zunanjega) vpliva(nja); z obj.: vidi esse causas permultas, quae istum impellerent Ci., si auctores desiderarentur, Brutos ego impellerem Ci.; tako poseb. pogosto pass. impulsus z abl.: irā impulsus C. iz jeze, hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci. na ta … , nullis impulsi inimicitiis alterum in iudicium vocant Ci. ne da bi jih priganjalo, gnalo; k čemu? se izraža z ad: cupiditates ad hoc scelus (facinus) eum impulerunt Ci., eum ad salutem meam voluntas impulit Ci., servum praemiis ad accusandum dominum impulit Ci.; ali z in: haec opinio te in fraudem impulit Ci., me in spem laudis impulit Ci., eum di immortales in eam mentem impulerunt Ci.; pogosto s finalnim stavkom: Ter., tu Gabinium impulisti, ut regem reduceret Ci., ea res me impulit, ut causam reciperem Ci.; redk. z inf.: O., Iust., L., T., (Iuno Aeneam) tot adire labores impulit V., Proetum mulier perfida inpulerit casto Bellerophontae maturare necem H.

incoercibile agg.

1. fiz. nestisljiv

2. ki se ne da prisiliti, zatreti; neobvladljiv; nezadržen

laugh down prehodni glagol
s smehom koga prisiliti k molku; s smehom kaj onemogočiti

outstare [autstɛ́ə] prehodni glagol
s pogledom spraviti koga v zadrego; prisiliti koga, da odmakne pogled

ployer [plwaje] verbe transitif upogniti, ukriviti; prisiliti k popuščanju; verbe intransitif upogniti se, šibiti se; popustiti, vdati se (à v); ponižati se

ployer les genoux upogniti kolena
la branche ploie sous le poids des fruits veja se šibi pod težo sadežev

prèvjeriti -īm (ijek.), prèveriti -īm (ek.)
I.
1. prestopiti v drugo vero: ona kao muslimanka udaje se za hrišćanina, treba da prevjeri, da bude muževljeve vjere
2. prisiliti v drugo vero: dušman će nam svu djecu prevjeriti
II. prevjeriti se
1. prestopiti v drugo vero, odpasti od vere
2. izneveriti se, prelomiti besedo

rimorchiare v. tr. (pres. rimōrchio)

1. vleči, vlačiti:
rimorchiare una vettura vleči vozilo

2. pren. za sabo vleči, vlačiti; koga v kaj prisiliti

rub in prehodni glagol
vtreti
figurativno vriniti, vsiliti (komu kaj), prisiliti koga, da se nauči ali spozna, kar mu ni všeč ali ugodno
sleng (nekaj neprijetnega) (stalno) omenjati

to rub it in preveč poudarjati, razdražljivo ponavljati, pod nos da(ja)ti
the lesson needs to be well rubbed in lekcijo se je treba pošteno naguliti
don't rub it in! figurativno ne poudarjaj vedno tega!, ne jahaj vedno na tem!

scowl [skául]

1. samostalnik
mrščenje čela; mrk videz, srdit pogled (grimasa)

2. neprehodni glagol
mrko gledati, mrščiti se, mrščiti obrvi, gledati z neodobravanjem

to scowl at s.o. jezno (nevoljno, postrani, godrnjaje, neodobravajoče) koga gledati
prehodni glagol
izraziti (kaj) z mrkim pogledom
(= scowl down) premagati, prisiliti (koga) z mrkim pogledom

to scowl s.o. to silence utišati koga z mrkim pogledom

scrape down prehodni glagol
utišati, prisiliti k molku s podrsavanjem nog (a speaker govornika)

sforzare

A) v. tr. (pres. sfōrzo)

1. gnati, priganjati, forsirati

2. nasilno vdreti, vdirati:
sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata

B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren

silence² [sáiləns] prehodni glagol
utišati (tudi vojska)
pripraviti ali prisiliti k molku (z močnejšimi argumenti)
figurativno pomiriti
figurativno pridušiti (glas)

to silence s.o. (the enemy's batteries) utišati koga (sovražnikove baterije)
to silence the voice of conscicnce pomiriti glas vesti

stare² [stɛ́ə] neprehodni glagol
buljiti, izbuljiti oči, strmeti, zijati, začudeno, debelo gledati (at na, v after za)
zijati; ježiti se (lasje)
prehodni glagol
s pogledom prisiliti, nagnati (koga) k čemu; buljiti (v koga), zijati (koga)

to stare at s.o. in horror z grozo strmeti v koga
to stare s.o. in the face figurativno pasti, skočiti v oči, biti očiten, neizbežen
death stareed me in the face smrt mi je pogledala v oči, mi je pretila
he stareed me out of countenance s svojim srepim pogledom me je zmedel
to stare into silence, to stare s.o. dumb utišati koga z ostrim pogledom
to make s.o. stare spraviti koga v začudenje
it will make everybody stare vsi se bodo temu čudili, vsi bodo zijali od začudenja
the truth of it stares us in the face resnica o tem nam bije v obraz
to stare down zmesti, zbegati (koga) s pogledom

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

tantalize [tǽntəlaiz] prehodni glagol
mučiti, trpinčiti, dati ali napeti na natezalnico; šikanirati; drážiti (z varljivimi upi)
figurativno prisiliti v neko umetno obliko
neprehodni glagol
trpeti, neutešno si želeli (česa), umirati za

ввігна́ти (увігна́ти) вжену́ док., prisíliti k vstópu -im - - dov., vstáviti na sílo -im - - dov.

abringen^* iztrgati (komu kaj), (nekaj) mukoma pridobiti; sich etwas abringen prisiliti se k, mukoma se dokopati do

astreindre* [astrɛ̃dr] verbe transitif (pri)siliti, primorati (quelqu'un à quelque chose koga k čemu); podvreči predpisom

s'astreindre prisiliti se (à quelque chose k čemu); podvreči se
s'astreindre à se lever tôt prisiliti se k zgodnjemu vstajanju
astreindre quelqu'un à la discipline prisiliti koga k disciplini
être astreint biti prisiljen, primoran

aut

A) avv.
aut aut, ali ali:
decidetevi: aut aut odločite se: ali ali

B) m invar. (neizbežna) odločitev, izbira:
imporre un aut prisiliti k odločitvi

awe³ [ɔ:] prehodni glagol
zbuditi spoštovanje; oplašiti koga

to awe s.o. into silence z ustrahovanjem prisiliti koga k molku