Franja

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

ἀκκίζομαι med. [Et. izraz iz otročjega govora (Lallwort); gršk. Ἀκκώ dojilja Demetre; lat. Acca (Larentia) mati larov] vedem se prisiljeno, delam se neumnega.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀ-χρεῖος 2, ion. ἀχρήιος (χρῆσθαι) brez koristi, nekoristen, neporaben, nerabljiv, nesposoben; neutr. adv. ἀχρεῖον ἰδών z zmedenim (zmešanim) pogledom; ἀχρεῖον γελάω smejem se brez vzroka, prisiljeno.

βία, ion. βίη, ep. dat. βίηφι [Et. iz g^weiā] 1. sila, (telesna) moč, jakost Ἡρακληείη močni, jaki H. 2. nasilje, nasilstvo, samovoljnost; βίᾳ, βίηφι s silo, siloma; βίᾳ τινός proti volji koga; ὑπὸ βίης prisiljeno.

καλλωπίζω (ὤψ) 1. act. in pass. lišpam, lepotičim, krasim (obraz). 2. med. a) lepotičim se, lišpam se; b) baham se, ponašam se, štejem si kaj v čast; c) vedem se prisiljeno, delam se …, παραιτεῖσθαι καλλωπίζομαι odklanjam na videz.

πλάσσω, at. πλάττω [Et. iz πλαθjω, sor. πλάθανον. – Obl. fut. πλάσω, med. πλάσομαι, aor. ἔπλασα, ἐπλασάμην, pf. m. p. πέπλασμαι, aor. ἐπλάσθην, adi. verb. πλαστός]. 1. act. a) tvorim, upodabljam, izdelujem, delam, ustvarjam NT, θεόν predstavljam si; λόγους govorim umetno (prisiljeno); b) izmišljam λόγους ψιθυρούς. 2. med. a) hlinim se, pretvarjam se, skrivam svoje misli, τῇ ὄψει πλασάμενος πρὸς τὴν συμφοράν v obrazu se je kazal ravnodušnega nasproti temu dogodku; b) izmišljam kaj (v svojo korist) ψευδῆ.

палка f palica, šiba;
из-под палки prisiljeno;
вставлять палки в колёса metati polena pod noge

совесть f vest;
на с. сделать vestno, dobro narediti;
не за страх, а за с. ne prisiljeno, marveč prostovoljno;
без зазрения совести brezdušno, brez kesanja;
могу сказать это по чистой совести to vam lahko rečem z mirno vestjo