Franja

Zadetki iskanja

  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • po after; on, upon; at, by; over; through; according to

    po abecednem redu in alphabetical order
    po božiču after Christmas
    po tej ceni at this price
    po 10 tolarjev kos at ten tolars each
    po dolžini lengthwise
    po dva by twos, two by two, two at a time
    po vsej Evropi all over Europe
    (samó) po imenu (only) in name
    po kopnem in po morju by land and sea
    po mestu about (ali through) the town
    po vsem mestu all over the town
    kot po maslu (figurativno) like clockwork
    po kakovosti by quality
    po malem little by little, by degrees
    po mojem mnenju in my opinion, to my mind
    po meri by measure
    po modi after the fashion
    po naravi from nature
    po naročilu by order
    narejen po naročilu made to order
    po naključju by accident, by chance
    po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
    po možnosti if possible
    odvetnik po poklicu lawyer by profession
    po navodilu as instructed
    po pravilu by rule
    po petkrat five times running
    po pravici by rights, of right
    po mojem računu by my reckoning
    po poslu, po poslih on business, on an errand
    po rojstvu by birth
    imenovan po stricu named after his uncle
    po sobi about the room
    po vsem svetu all over the world, all the world over
    po njegovi smrti after his death
    po ulici along the street
    po uvidevnosti at discretion
    po vodi by water
    po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
    po vrednosti in value
    enak po velikosti equal in size
    po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
    po vsem after all
    po angleškem zakonu under (the) English law
    po zraku by air
    po spominu from memory
    po planu according to the plan (ali scheme)
    po vrsti in order, one after another, every one in his turn
    po vaši želji according to your wish
    takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
    po prejemu tega pisma on receipt of this letter
    po meni je I am done for, pogovorno I've had it
    če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
    če vam je po volji if you choose, if you care
    to ni po mojem okusu that is not to my taste
    dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
    igrati po posluhu to play by ear
    po starosti sta enaka they are the same age
    iti po vodo to fetch water, to go for water
    šel je ponj (po njega) he went to fetch him
    peti po notah to read music, to sight-read
    poslati po zdravnika to send for the doctor
    poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
    pridi pome (po mene)! come and fetch me!
    potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
    priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
    prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
    risati po naravi to draw from nature (ali life)
    sklepati po čem to infer from
    soditi po zunanjosti to judge by appearances
    po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
    sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
    sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
    udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
    voditi koga po mestu to show someone round the town
  • po (d')après, sur, à (au), de, selon, suivant, par, à raison de, à travers

    po abecednem, kronološkem redu par ordre alphabétique, chronologique
    po ceni 20 frankov meter à raison (ali au prix) de 20 francs le mètre
    po čem je to? ça coûte combien, cela? combien cela coûte?
    po čem, po kakšni ceni? à quel prix? quel est le prix?
    po deželi, po mestu par le pays, par la ville
    po Franciji potovati voyager en (ali à travers la) France
    po francosko à la française
    kako se to reče po francosko? comment dit-on cela en français?
    po imenu poznati connaître de nom
    po kopnem, po morju potovati voyager par terre, par mer
    po kosu à la pièce
    po krivem priseči faire un faux serment
    po modi à la mode
    po mojem (mnenju) selon moi, suivant (ali selon) mon opinion, à mon avis
    po naključju par hasard, fortuitement, occasionnellement
    po naravi d'après nature
    po neumnosti par sottise, par bêtise
    po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi d'après lui
    po obedu après le repas
    po obrazu koga poznati connaître quelqu'un de vue
    po okoliščinah selon (ali suivant) les circonstances
    po opravkih iti, hoditi aller, vaquer à ses affaires
    po pošti poslati envoyer par la poste
    po pravici à juste raison
    po pravici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
    po prirodi slikati peindre d'après nature
    po programu suivant le programme
    po resnici (conformément) à la vérité
    po spominu de mémoire
    po tej strani de ce côté-ci
    po suhem in morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
    po tem après cela
    po tem, kar pišejo časopisi d'après ce que disent les journaux
    po teži prodajati vendre au poids
    po tovarniški ceni au prix de fabrique (ali d'usine)
    po videzu suivant (ali selon) les apparences
    po vodo iti aller chercher de l'eau
    vsak po svoje chacun à sa guise (ali à sa façon, à son gré)
    po vrsti à tour de rôle, chacun son tour
    po vsej verjetnosti selon toute vraisemblance
    po zakonu d'après (ali selon) la loi, aux termes de la loi
    po zdravnika poslati envoyer chercher le médecin
    ravnati se po kom se régler sur quelqu'un
    ravnal sem po vaših željah j'ai agi selon vos désirs
    zgledovati se po kom prendre exemple (ali modèle) sur quelqu'un
    po žlicah par cuillerées
  • polòžiti pòložīm
    I.
    1. položiti: položiti temelj čemu, nadu u što, u koga; položiti koga na zemlju; stoci hranu; ispregnu volove i položi im
    2. položiti račun poračunati, obračunati s kom, dati račun o čem
    3. položiti oružje vdati se
    4. deponirati, položiti: položiti novac u banku
    5. opraviti: položiti ispit
    6. položiti zakletvu priseči
    7. položiti lozu pogrobati trto
    8. položiti oko po pušci pomeriti
    II. položiti se položiti se
  • prestar posoditi, napósodo dati; služiti, rabiti

    prestar atención (a) paziti (na), biti pazljiv, upoštevati
    prestar ayuda pomagati
    prestar buena acogida honorirati (menico)
    prestar buenos oficios, prestar buenos servicios dobro rabiti, s pridom se uporabljati
    prestar juramento priseči, položiti prisego
    prestar oídos poslušati
    prestar (el) oído pazljivo poslušati, prisluškovati, uho nastaviti
    prestar salud (pop) kipeti od zdravja
    prestar servicio dobro služiti; uslugo napraviti; službo nastopiti, nameščen biti
    prestar sobre prenda posoditi proti zastavi (pologu)
    prestar trabajo personal tlako delati
    prestarse ponuditi se, vdati se, prilagoditi se
    no me presto a ello v to se ne spuščam
  • prestare

    A) v. tr. (pres. prēsto)

    1. posoditi, posojati:
    prestare a interesse posojati na obresti
    prestare a usura posojati na oderuške obresti

    2. dajati, ponuditi:
    prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
    prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
    prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
    prestare fede verjeti, zaupati
    prestare giuramento svečano priseči
    prestare man forte pren. pomagati
    prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
    prestare la propria opera a qcn. delati za koga
    PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar

    B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)

    1. ponuditi, ponujati se

    2.
    prestare (a) biti primeren (za)
  • prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

    se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
    se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
    prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
    prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
    prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
    prêter à controverse izzvati ugovor
    prêter à la critique dati povod za kritiko
    prêter à équivoque biti dvoumen
    prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
    prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
    prêter sur gage posoditi proti zastavi
    prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
    prêter à intérêts posoditi proti obrestim
    tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
    prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
    prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
    prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
    se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
    prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
    sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
    prêter serment priseči, položiti prisego
    ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
    prêter des visées pripisovati namene
    prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
    la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
    prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga
  • priségati ➞ priseči
  • priségati (-am) imperf. glej priseči | prisegati
  • priségati glej priseči

    prisegati na žive in mrtve jurar por lo más sagrado
  • réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

    conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
    brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
    prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
    être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
    être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive
  • rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

    I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn.

    II. metaf.

    1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

    2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
    a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
    b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
    c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
    d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
    e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

    3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

    Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).
  • sacrament [sǽkrəmənt]

    1. samostalnik
    cerkev zakrament (zlasti obhajilo in krst); simbol, znak (of za)
    slovesna, svečana prisega; sveta zveza; misterij, nekaj svetega ali mističnega

    the Sacrament obhajilo
    the last Sacrament (sveto) poslednje olje
    to administer the sacrament podeliti obhajilo komu, obhajati koga
    to receive the sacrament prejeti obhajilo
    to take the sacrament to do s.th. priseči, da bomo nekaj storili
    to take the sacrament (up) on s.th. priseči na kaj

    2. prehodni glagol
    (ob)vezati koga s slovesno prisego
  • sacramento m

    1. relig. zakrament:
    i sette sacramenti sedem zakramentov
    amministrare i sacramenti podeliti zakramente
    fare qcs. con tutti i sacramenti pren. pog. kaj narediti vestno, po vseh predpisih

    2. relig. evharistija:
    il Santissimo Sacramento Najsvetejše

    3. knjižno
    fare sacramento svečano priseči, prisegati
  • sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

    I. (kot jur. t. t.)

    1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

    2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

    II.

    1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

    2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

    3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV.

    III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.
  • serment [sɛrmɑ̃] masculin prisega; trdna obljuba

    serment professionnel službena prisega (sodnih, upravnih uradnikov)
    déposition féminin sous serment izpoved pod prisego
    prestation féminin de serment položitev prisege
    (familier) serment de joueur, d'ivrogne prisega, na katero se ni zanesti, katere ne mislimo držati
    serment d'Hippocrate tekst, ki določa dolžnosti zdravnikov do bolnikov in do družbe
    serment politique obljuba zvestobe oblasti
    serment judiciaire prisega pred sodiščem
    faux serment kriva prisega
    affirmer par serment potrditi s prisego
    déclarer sous la foi du serment izjaviti pod prisego
    faire préter serment à quelqu'un zapriseči koga
    je vous en fais le serment prisegam vam to
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    prêter serment priseči
    témoigner sous serment pričati pod prisego
  • sposob|en [ó] (-na, -no)

    1. fähig, tüchtig
    vsega sposoben zu allem fähig

    2. za kaj: befähigt (für); fähig
    biti sposoben imstande sein, in der Lage sein zu, -tüchtig sein, -tauglich sein
    ne biti sposoben nicht imstande sein, nicht in der Lage sein zu, -unfähig sein -untauglich sein (transportfähig sein, transportunfähig sein)
    -fähig (kreditno kreditfähig, obrambno wehrfähig, opravilno/poslovno geschäftsfähig, handlungsfähig, plačilno zahlungsfähig, pravdno [prozeßfähig] prozessfähig, pravno rechtsfähig, pridobitno erwerbsfähig, ljubiti liebesfähig, manevriranja manövrierfähig, nihanja schwingungsfähig, razsojanja urteilsfähig, priseči eidesfähig, razvoja entwicklungsfähig, za dedovanje erbfähig, za komunikacijo kommunikationsfähig, za koncentracijo konzentrationsfähig, za službo dienstfähig, za terensko delo außendienstfähig), -tüchtig (poslovno geschäftstüchtig, za letenje lufttüchtig, za plovbo seetüchtig, za plovbo po odprtem morju hochseetüchtig, za vožnjo fahrtüchtig)

    3. (primeren) -tauglich (za prestajanje kazni vollzugstauglich); -reif (za koncertno nastopanje konzertreif, za sklepanje [beschlußreif] beschlussreif); -bar (za plastično deformacijo verformbar); -würdig (kreditno kreditwürdig)

    4. vojska za vojaško službo: tauglich, diensttauglich, wehrfähig, wehrdienstfähig, waffenfähig
    sposoben za fronto vojska frontdienstfähig, frontdiensttauglich, kriegstauglich
    sposoben za boj kampftüchtig, kampffähig

    5.
    življenjsko sposoben lebensfähig, lebenstüchtig
    | ➞ → zmožen
  • sposobnost [ó] ženski spol (-i …)

    1. die Fähigkeit, die Tüchtigkeit

    2. za kaj: die -fähigkeit (adsorbcijska Adsorptionsfähigkeit, pravdna [Prozeßfähigkeit] Prozessfähigkeit, poslovna Geschäftsfähigkeit, pravna Rechtsfähigkeit, za delo Erwerbsfähigkeit, koncentracije Konzentrationsfähigkeit, ljubiti Liebesfähigkeit, mišljenja Denkfähigkeit, priseči Eidesfähigkeit, za presojo Urteilsfähigkeit, za sklepanje kolektivnih pogodb Tariffähigkeit)

    3. (usposobljenost) die Befähigung, -befähigung (za poučevanje Lehrbefähigung)

    4. (moč) das -vermögen (ločilna Auflösungsvermögen, miselna Denkvermögen, prebojna Durchdringungsvermögen, dojemanja Begriffsvermögen, izražanja Ausdrucksvermögen, vživljanja Einfühlungsvermögen, sučna Drehungsvermögen); die -kraft (lomna Brechkraft)
    sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft

    5. (kapaciteta) die -kapazität (zadrževanja vode Wasserkapazität); (možnost) die -barkeit (barvanja Färbbarkeit, mešanja Mischbarkeit, strjevanja Gerinnbarkeit)

    6. tehnična: die -tüchtigkeit (letenja die Lufttüchtigkeit, za plovbo Seetüchtigkeit, za vožnjo Fahrtüchtigkeit); osebna: die -tauglichkeit (za vožnjo Fahrtauglichkeit)

    7. moralna: die -würdigkeit (kreditna Kreditwürdigkeit)

    8.
    sposobnost za vojaško službo die Diensttauglichkeit, Militärtauglichkeit, Wehrfähigkeit

    9.
    plačilna sposobnost Zahlungsfähigkeit, die Solvenz

    10.
    sposobnost za življenje Lebensfähigkeit, Lebenstauglichkeit, die Lebenseignung
    izpad sposobnosti za kaj: medicina die Schwäche, Funktionsschwäche
    |
    biti odvisen od svojih sposobnosti auf sich selbst gestellt sein
    razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
    razvoj lastnih sposobnosti die Selbstentfaltung
    po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
  • stipulātor -ōris, m (stipulārī) ki si da slovesno kaj obljubiti (priseči), pogódbenik, stipulátor: Icti., Isid., faeneratorum et stipulatorum publicanorumque Suet., ut in novissimum vitae tempus stipulatoris aut promissoris obligatio conferatur G., capite secundo adversus adstipulatorem, qui pecuniam in fraudem stipulatoris acceptam fecerit G., reus stipulando est idem qui stipulator dicitur Fest.
  • svečáno adv. solennemente:
    svečano pogrniti mizo imbandire la tavola
    svečano priseči giurare solennemente; knjiž. fare sacramento
    svečano se obleči pararsi