Franja

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town

po (d')après, sur, à (au), de, selon, suivant, par, à raison de, à travers

po abecednem, kronološkem redu par ordre alphabétique, chronologique
po ceni 20 frankov meter à raison (ali au prix) de 20 francs le mètre
po čem je to? ça coûte combien, cela? combien cela coûte?
po čem, po kakšni ceni? à quel prix? quel est le prix?
po deželi, po mestu par le pays, par la ville
po Franciji potovati voyager en (ali à travers la) France
po francosko à la française
kako se to reče po francosko? comment dit-on cela en français?
po imenu poznati connaître de nom
po kopnem, po morju potovati voyager par terre, par mer
po kosu à la pièce
po krivem priseči faire un faux serment
po modi à la mode
po mojem (mnenju) selon moi, suivant (ali selon) mon opinion, à mon avis
po naključju par hasard, fortuitement, occasionnellement
po naravi d'après nature
po neumnosti par sottise, par bêtise
po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi d'après lui
po obedu après le repas
po obrazu koga poznati connaître quelqu'un de vue
po okoliščinah selon (ali suivant) les circonstances
po opravkih iti, hoditi aller, vaquer à ses affaires
po pošti poslati envoyer par la poste
po pravici à juste raison
po pravici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
po prirodi slikati peindre d'après nature
po programu suivant le programme
po resnici (conformément) à la vérité
po spominu de mémoire
po tej strani de ce côté-ci
po suhem in morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
po tem après cela
po tem, kar pišejo časopisi d'après ce que disent les journaux
po teži prodajati vendre au poids
po tovarniški ceni au prix de fabrique (ali d'usine)
po videzu suivant (ali selon) les apparences
po vodo iti aller chercher de l'eau
vsak po svoje chacun à sa guise (ali à sa façon, à son gré)
po vrsti à tour de rôle, chacun son tour
po vsej verjetnosti selon toute vraisemblance
po zakonu d'après (ali selon) la loi, aux termes de la loi
po zdravnika poslati envoyer chercher le médecin
ravnati se po kom se régler sur quelqu'un
ravnal sem po vaših željah j'ai agi selon vos désirs
zgledovati se po kom prendre exemple (ali modèle) sur quelqu'un
po žlicah par cuillerées

polòžiti pòložīm
I.
1. položiti: položiti temelj čemu, nadu u što, u koga; položiti koga na zemlju; stoci hranu; ispregnu volove i položi im
2. položiti račun poračunati, obračunati s kom, dati račun o čem
3. položiti oružje vdati se
4. deponirati, položiti: položiti novac u banku
5. opraviti: položiti ispit
6. položiti zakletvu priseči
7. položiti lozu pogrobati trto
8. položiti oko po pušci pomeriti
II. položiti se položiti se

prestar posoditi, napósodo dati; služiti, rabiti

prestar atención (a) paziti (na), biti pazljiv, upoštevati
prestar ayuda pomagati
prestar buena acogida honorirati (menico)
prestar buenos oficios, prestar buenos servicios dobro rabiti, s pridom se uporabljati
prestar juramento priseči, položiti prisego
prestar oídos poslušati
prestar (el) oído pazljivo poslušati, prisluškovati, uho nastaviti
prestar salud (pop) kipeti od zdravja
prestar servicio dobro služiti; uslugo napraviti; službo nastopiti, nameščen biti
prestar sobre prenda posoditi proti zastavi (pologu)
prestar trabajo personal tlako delati
prestarse ponuditi se, vdati se, prilagoditi se
no me presto a ello v to se ne spuščam

prestare

A) v. tr. (pres. prēsto)

1. posoditi, posojati:
prestare a interesse posojati na obresti
prestare a usura posojati na oderuške obresti

2. dajati, ponuditi:
prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
prestare fede verjeti, zaupati
prestare giuramento svečano priseči
prestare man forte pren. pomagati
prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
prestare la propria opera a qcn. delati za koga
PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar

B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)

1. ponuditi, ponujati se

2.
prestare (a) biti primeren (za)

prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
prêter à controverse izzvati ugovor
prêter à la critique dati povod za kritiko
prêter à équivoque biti dvoumen
prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
prêter sur gage posoditi proti zastavi
prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
prêter à intérêts posoditi proti obrestim
tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
prêter serment priseči, položiti prisego
ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
prêter des visées pripisovati namene
prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga

priségati (-am) imperf. glej priseči | prisegati

priségati glej priseči

prisegati na žive in mrtve jurar por lo más sagrado

réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

sacrament [sǽkrəmənt]

1. samostalnik
cerkev zakrament (zlasti obhajilo in krst); simbol, znak (of za)
slovesna, svečana prisega; sveta zveza; misterij, nekaj svetega ali mističnega

the Sacrament obhajilo
the last Sacrament (sveto) poslednje olje
to administer the sacrament podeliti obhajilo komu, obhajati koga
to receive the sacrament prejeti obhajilo
to take the sacrament to do s.th. priseči, da bomo nekaj storili
to take the sacrament (up) on s.th. priseči na kaj

2. prehodni glagol
(ob)vezati koga s slovesno prisego

sacramento m

1. relig. zakrament:
i sette sacramenti sedem zakramentov
amministrare i sacramenti podeliti zakramente
fare qcs. con tutti i sacramenti pren. pog. kaj narediti vestno, po vseh predpisih

2. relig. evharistija:
il Santissimo Sacramento Najsvetejše

3. knjižno
fare sacramento svečano priseči, prisegati

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

serment [sɛrmɑ̃] masculin prisega; trdna obljuba

serment professionnel službena prisega (sodnih, upravnih uradnikov)
déposition féminin sous serment izpoved pod prisego
prestation féminin de serment položitev prisege
(familier) serment de joueur, d'ivrogne prisega, na katero se ni zanesti, katere ne mislimo držati
serment d'Hippocrate tekst, ki določa dolžnosti zdravnikov do bolnikov in do družbe
serment politique obljuba zvestobe oblasti
serment judiciaire prisega pred sodiščem
faux serment kriva prisega
affirmer par serment potrditi s prisego
déclarer sous la foi du serment izjaviti pod prisego
faire préter serment à quelqu'un zapriseči koga
je vous en fais le serment prisegam vam to
se lier par un serment zavezati se s prisego
prêter serment priseči
témoigner sous serment pričati pod prisego

sposob|en [ó] (-na, -no)

1. fähig, tüchtig
vsega sposoben zu allem fähig

2. za kaj: befähigt (für); fähig
biti sposoben imstande sein, in der Lage sein zu, -tüchtig sein, -tauglich sein
ne biti sposoben nicht imstande sein, nicht in der Lage sein zu, -unfähig sein -untauglich sein (transportfähig sein, transportunfähig sein)
-fähig (kreditno kreditfähig, obrambno wehrfähig, opravilno/poslovno geschäftsfähig, handlungsfähig, plačilno zahlungsfähig, pravdno [prozeßfähig] prozessfähig, pravno rechtsfähig, pridobitno erwerbsfähig, ljubiti liebesfähig, manevriranja manövrierfähig, nihanja schwingungsfähig, razsojanja urteilsfähig, priseči eidesfähig, razvoja entwicklungsfähig, za dedovanje erbfähig, za komunikacijo kommunikationsfähig, za koncentracijo konzentrationsfähig, za službo dienstfähig, za terensko delo außendienstfähig), -tüchtig (poslovno geschäftstüchtig, za letenje lufttüchtig, za plovbo seetüchtig, za plovbo po odprtem morju hochseetüchtig, za vožnjo fahrtüchtig)

3. (primeren) -tauglich (za prestajanje kazni vollzugstauglich); -reif (za koncertno nastopanje konzertreif, za sklepanje [beschlußreif] beschlussreif); -bar (za plastično deformacijo verformbar); -würdig (kreditno kreditwürdig)

4. vojska za vojaško službo: tauglich, diensttauglich, wehrfähig, wehrdienstfähig, waffenfähig
sposoben za fronto vojska frontdienstfähig, frontdiensttauglich, kriegstauglich
sposoben za boj kampftüchtig, kampffähig

5.
življenjsko sposoben lebensfähig, lebenstüchtig
| ➞ → zmožen

sposobnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Fähigkeit, die Tüchtigkeit

2. za kaj: die -fähigkeit (adsorbcijska Adsorptionsfähigkeit, pravdna [Prozeßfähigkeit] Prozessfähigkeit, poslovna Geschäftsfähigkeit, pravna Rechtsfähigkeit, za delo Erwerbsfähigkeit, koncentracije Konzentrationsfähigkeit, ljubiti Liebesfähigkeit, mišljenja Denkfähigkeit, priseči Eidesfähigkeit, za presojo Urteilsfähigkeit, za sklepanje kolektivnih pogodb Tariffähigkeit)

3. (usposobljenost) die Befähigung, -befähigung (za poučevanje Lehrbefähigung)

4. (moč) das -vermögen (ločilna Auflösungsvermögen, miselna Denkvermögen, prebojna Durchdringungsvermögen, dojemanja Begriffsvermögen, izražanja Ausdrucksvermögen, vživljanja Einfühlungsvermögen, sučna Drehungsvermögen); die -kraft (lomna Brechkraft)
sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft

5. (kapaciteta) die -kapazität (zadrževanja vode Wasserkapazität); (možnost) die -barkeit (barvanja Färbbarkeit, mešanja Mischbarkeit, strjevanja Gerinnbarkeit)

6. tehnična: die -tüchtigkeit (letenja die Lufttüchtigkeit, za plovbo Seetüchtigkeit, za vožnjo Fahrtüchtigkeit); osebna: die -tauglichkeit (za vožnjo Fahrtauglichkeit)

7. moralna: die -würdigkeit (kreditna Kreditwürdigkeit)

8.
sposobnost za vojaško službo die Diensttauglichkeit, Militärtauglichkeit, Wehrfähigkeit

9.
plačilna sposobnost Zahlungsfähigkeit, die Solvenz

10.
sposobnost za življenje Lebensfähigkeit, Lebenstauglichkeit, die Lebenseignung
izpad sposobnosti za kaj: medicina die Schwäche, Funktionsschwäche
|
biti odvisen od svojih sposobnosti auf sich selbst gestellt sein
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
razvoj lastnih sposobnosti die Selbstentfaltung
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können

stipulātor -ōris, m (stipulārī) ki si da slovesno kaj obljubiti (priseči), pogódbenik, stipulátor: Icti., Isid., faeneratorum et stipulatorum publicanorumque Suet., ut in novissimum vitae tempus stipulatoris aut promissoris obligatio conferatur G., capite secundo adversus adstipulatorem, qui pecuniam in fraudem stipulatoris acceptam fecerit G., reus stipulando est idem qui stipulator dicitur Fest.

svečáno adv. solennemente:
svečano pogrniti mizo imbandire la tavola
svečano priseči giurare solennemente; knjiž. fare sacramento
svečano se obleči pararsi