Franja

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

oferta ženski spol ponudba, obljuba

la máxima oferta najvišja ponudba
la primera oferta izklicna cena
la oferta es superior a la demanda ponudba presega povpraševanje
hacer (someter) una oferta napraviti (predložiti) ponudbo

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

peljáti conducir

peljati se s kolesom ir en bicicleta
peljati se z avtobusom, z vlakom ir en autobús, en tren
peljati se v 1. razredu viajar en primera clase
z dvigalom se peljati gor (dol) subir (bajar) en el ascensor

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

poglèd mirada f

pogled naokrog panorama m; (razgled) vista f
bežen pogled ojeada f, vistazo m
mračen pogled mirada f hosca (ali sombría)
predirljiv pogled mirada penetrante
prikrit, skriven pogled mirada furtiva
zli pogled aojamiento m, aojo m, mirada f maligna
na prvi pogled a primera vista
predreti koga s pogledom (fig) matar a alg con la mirada, fam lanzar a alg una mirada asesina
usmeriti (zapičiti) pogled v poner la mirada (clavar la vista) en
vreči pogled na koga lanzar (ali echar) a alg una mirada

poláganje colocación f

polaganje cevi za kanalizacijo canalización f
polaganje temelja fundación f
polaganje temeljnega kamna colocación de la primera piedra
polaganje računov rendición f de cuentas

položíti poner; colocar; meter (v en) ; (napeljavo) instalar ; (vod) tender

položiti na zemljo poner en tierra
položiti v posteljo acostar en la cama
položiti temeljni kamen poner la primera piedra
položiti pasianso (igro) hacer un solitario
položiti na sonce poner al sol
položiti komu kaj v usta (fig) sugerir a/c a alg
položiti komu kaj na srce recomendar encarecidamente a/c a alg
položiti volneno odejo preko česa extender una manta sobre a/c

pomóč ayuda f ; auxilio m ; socorro m ; asistencia f ; apoyo m

na pomoč! ¡socorro!; ¡auxilio!; ¡a mí!
s pomočjo koga con la ayuda de alg
z božjo pomočjo con la ayuda de Dios
brez tuje pomoči sin ayuda de nadie
denarna pomoč ayuda económica
medsebojna pomoč ayuda mutua, socorro mutuo
prva pomoč socorro de urgencia
postaja prve pomoči caseta f de socorro
kriki, klici na pomoč gritos m pl (ali voces f pl) de socorro
zdravniška pomoč asistencia médica
iti (priteči) komu na pomoč ir (acudir) en socorro a alg
prositi (koga) za pomoč pedir socorro (ali auxilio) a alg; pedir ayuda a alg
klicati na pomoč llamar en ayuda
nuditi komu pomoč socorrer (ali auxiliar) a alg, prestar ayuda (ali auxilio) a alg, asistir a alg
prva pomoč (na cesti) primeros auxilios m pl (en carretera)
nudíti prvo pomoč komu prestar a alg los primeros auxilios, (pri ranjencih) curar de primera intención, hacer la prima cura (ali la cura de urgencia)
ti si mi v lepo pomoč! (ironično) ¡bonita ayuda tengo en tí!

precedénčen precedent

precedénčen primer a precedent; test case
brez precedénčnega primera without precedent

precedent¹ [présidənt] samostalnik
pravno prejšnji primer (ki se nanj sklicujemo), precedens

without precedent brez precedenčnega primera
to take s.th. as a precedent šteti kaj za precidenčen primer

predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
predvideti nesrečo presagire una disgrazia
predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
ker predvidevamo in previsione di

2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

3. prevedere, calcolare:
do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe

prílika (priložnost) ocasión f ; (parabola) parábola f

ob priliki (= ob) con ocasión de
ob tej priliki en esta ocasión
ob prvi priliki en (ali a) la primera ocasión
imeti priliko tener ocasión (de)
izkoristiti priliko aprovechar la ocasión
pograbiti, popasti priliko asir (ali coger ali tomar) la ocasión por los cabellos (ali por la melena)
zamuditi priliko perder la ocasión
če se ponudi prilika si se presenta la ocasión
prilika naredi tatu la ocasión hace al ladrón

prilóžnost glej prilika

pri prvi priložnosti en la primera ocasión (que se presente), en la primera oportunidad

primér example; instance; case; illustration; (vzorec) model, pattern

kot na primér... such as...
za primér, kot primér as an example, as an illustration; by way of example
na primér for instance, for example, e.g.
v tem priméru in that case, in this instance
v vsakem priméru in any case, at any rate
v priméru, da... in case...
za vsak primér at all events
v najslabšem priméru at the worst, if the worst comes to the worst
v skrajnem priméru at a stretch, (največ, maksimalno) at the outside
brez priméra matchless, unparalleled, unprecedented
jaz, na primér... I, for one,...
po priméru... following the example of, in imitation of
v najboljšem priméru at the best
v devetih primérih od desetih nine times out of ten
precedenčen primér precedent
slab primér a poor example
svarilen, strašilen primér a deterrent example, an awful warning
kričeč primér a blatant case (ali example)
šolski primér a copybook case, a test case
tipičen, šolski primér test case
smrtni priméri fatal cases pl
moramo biti pripravljeni za vsak primér we must be ready for any contingency
krutost, ki nima (ji ni) priméra an act of unexampled (ali unprecedented) cruelty
dati primér to set an example
dajati dober primér komu to set a good example to someone
vzemi brata za primér! follow your brother's example, model yourself on your brother
kaznovati koga za primér (zgled) to make an example of someone
postaviti kot primér to set an example
navesti kot primér to exemplify, to instance, to cite as an example
naj vam navedem le nekaj primérov let me cite a few instances only
slediti priméru kake osebe to follow someone's example
služiti za primér to exemplify, to serve as an example
primere nudi... examples are afforded by...
ti priméri naj zadoščajo these instances may suffice

primér exemple moški spol , modèle moški spol ; cas moški spol

na primer par exemple
v primeru, da dans le (ali au) cas où
za vsak primer en tout cas, de toute façon
v mnogih primerih dans (ali en) bien des cas
v najboljšem primeru dans le cas le plus favorable, en mettant les choses au mieux
v najslabšem primeru au pis aller, en mettant les choses au pis, à la rigueur
v skrajnem primeru en dernière éventualité, à l'extrême rigueur
v takšnem primeru en pareil cas
v ponovnem primeru (kaznivega dejanja) en cas de récidive
bolezenski primer cas de maladie
hud primer cas grave (ali frappant, marquant)
pravni primer cas juridique (ali de droit), fait moški spol juridique
precedenčni primer précédent moški spol
smrtni primer (cas de) décès moški spol, mort ženski spol
sporen primer litige moški spol, cas litigieux
šolski primer exemple classique
vojni primer cas de guerre
brez primera sans exemple, sans pareil
navesti kot primer citer en exemple

primér

1. (zgled) ejemplo m

na primer, za primer por ejemplo, lit verbigracia (krajšava: p. ej.; v. gr.)
svarilen primer ejemplo aleccionador
šolski primer ejemplo clásico
brez primera sin ejemplo
dati primer poner un ejemplo
da(ja)ti dober (slab) primer dar buen (mal) ejemplo
navesti kot primer poner por caso
rabiti za primer servir de ejemplo
vzeti primer po tomar ejemplo de
vzeti za primer tomar por ejemplo

2. caso m

v primeru, da ... supongamos que...; en caso (de) que...(subj)
v vsakem primeru, za vsak primer en todo caso
v nobenem primeru en ningún caso
v najboljšem primeru en el mejor caso, en el caso más favorable
v najslabšem primeru en el peor caso; poniéndonos en lo peor
v tem primeru en ese (ali tal) caso; siendo así
v ponovnem primeru (en) caso que se repita, en caso de reincidencia
v večini primerov en la mayoría de casos
so primeri, ko ... hay (ali se dan) casos en que...

primero prvi, prejšnji, nekdanji, prvoten

primera clase prvi razred
primera cura (med) prva pomoč
primera enseñanza osnovnošolski pouk
primera salida (gled) prvi nastop
el primero prva zapoved
el estado primero prvotno stanje
primera(s) prueba(s) prvi odtis
a primera hora zgodaj
de primero sprva, najprej; poprej
de primera odličen, sijajen
lo primero glavna stvar, najvažnejše
a primeros de mayo v prvih majskih dneh
hasta primeros del (mes) próximo do začetka prihodnjega meseca
al primero que se presente (ali que llegue) komur koli; prvemu prišlecu

privléčen (-a -o) adj. trascinato; tirato:
za lase privlečena primera un paragone tirato per i capelli