Franja

šah¹ moški spol (-a …)

1. igra: das Schachspiel, das Schach; (brzopotezni Blitzschach, dopisni Korrespondenzschach, Fernschach, problemski Problemschach)
slepi šah das Blindspiel
… šaha Schach-
(partija das Schachspiel, die Schachpartie, eine Partie Schach, prijatelj der Schachfreund)
igralec šaha der Schachspieler
igralec slepega šaha der Blindspieler
igralec dopisnega šaha der Fernschachspieler
igrati šah Schach spielen
igrati slepi šah [blindspielen] blind spielen
turnirski šah der Schachsport
moški šah das Herrenschach, Männerschach
ženski šah das Damenschach, Frauenschach
računalniški šah das Computerschach

2. poteza: das Schach (dvojni Doppelschach, vmesni Zwischenschach, odkriti aufgedecktes Schach, Abzugsschach, večni Dauerschach, ewiges Schach, nasprotni Gegenschach, z damo Damenschach, z lovcem Läuferschach, s skakačem Springerschach, s trdnjavo Turmschach, s kmetom Bauernschach)
dati/napovedati šah Schach bieten/ansagen
biti v šahu im Schach stehen/sein
šah! Schach (dem König)!
šah in mat! Schach und matt!

3. garnitura: das Schach (potovalni Steckschach, žepni Taschenschach, magnetni Magnetschach)
|
figurativno držati/imeti v šahu in/im Schach halten

špórt sport, games

lahkoatletski špórt athletics pl (s konstr. v sg), track and field sports pl
vodni špórt aquatic sport
zimski špórt winter sport(s pl)
špórt na prostem field sports pl
vrsta špórta kind of sport
navdušen za špórt keen on sport (ali games)
navdušenec za špórt sporting enthusiast, sports fan
prijatelj špórta sportsman, (gledalec) sports fan
ljubitelj špórta sports fan
nepristranost v špórtu sportsmanship, fair play
gojiti špórt to go in for sport (ali games), to take part in sport (ali games), to practise sport

špórt sport moški spol

dirkalni šport course ženski spol
drsalni šport patinage moški spol
jadralni šport na vodi yachting moški spol
jahalni šport sport hippique, hippisme moški spol
kolesarski šport cyclisme moški spol
plavalni šport natation ženski spol
smučarski šport ski moški spol
veslaški šport canotage moški spol, aviron moški spol
vodni šport sport nautique
zimski šport sports d'hiver
gojiti šport, ukvarjati se s športom pratiquer le sport, faire du sport
prijatelj športa sportif moški spol, amateur moški spol de sport

špórt deporte m ; sport m

jahalni (kegljaški, sankaški, plavalni, zimski) šport deporte m hípico (de los bolos, de trineos, de la natación, de invierno)
drsalni šport patinaje m sobre hielo
jadralni šport v zraku deporte m de vuelo sin motor
jadralni šport na vodi balandrísmo m, (na ledu) patinaje m (ali navegación f) a vela sobre hielo
vodni šport deporte m náutico (ali acuático)
kolesarski šport ciclismo m
gorski šport montañismo m alpinismo m
veslaški šport (deporte mdel) remo m
prijatelj športa deportista m
navdušen za šport entusiasta del deporte
gojiti šport cultivar (los) deportes

štirinóžen (-žna -o) adj.

1. zool. quadrupede; con quattro gambe, a quattro zampe:
štirinožni prijatelj l'amico dell'uomo, il cane

2.
štirinožna hoja andatura a quattro gambe

tísti (-a -o)

A) adj.

1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi

3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

B) tísti (-a -o) pron.

1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello

tó ceci, cela , familiarno ça, ce

to je c'est-à-dire (c.-à-d.)
kaj je to? qu'est-ce que c'est?, qu'est-ce que cela?
to pa ne! non pas!, familiarno ça non!
to je moj prijatelj voici mon ami
to je dobro! voilà qui est bien!, familiarno ça c'est bien!
to je bilo veselje! quelle joie!
to ti je bil uspeh! pour un succès, ce fut un succès!, familiarno tu parles d'un succès!

tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

tvój, -a, -e prijatelj your friend
neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
to je tvoje this is yours
tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
naj bo po tvojem have it your own way
po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
ti in tvoji you and yours
kar je moje, je tvoje what's mine is yours

tvój, -a -e (pridevniško) ton, ta ; (samostalniško) le tien, la tienne

tvoj prijatelj in moj ton ami et le mien
eden od tvojih prijateljev un de tes amis
tvoj(c)i les tiens, ta famille

umetnost [é] ženski spol (-i …)

1. die Kunst
likovna/upodabljajoča umetnost bildende Kunst
primitivna umetnost primitive Kunst
uporabna umetnost angewandte Kunst
lepe umetnosti množina die schönen Künste
-kunst (amaterska Laienkunst, baletna Ballettkunst, domačijska Heimatkunst, fotografska Fotokunst, glasbena Tonkunst, igralska Schauspielkunst, izrazna Ausdruckskunst, jezikovna Sprachkunst, krasilna Zierkunst, ljudska Volkskunst, objektna Objektkunst, pesniška Verskunst, pevska Gesangskunst, plesna Tanzkunst, pripovedna Erzählkunst, slikarska Malkunst)
… umetnosti Kunst-
(filozofija die Kunstphilosophie, ljubitelj der Kunstliebhaber, mesto die Kunststadt, obravnavanje die Kunstbetrachtung, poznavalec der Kunstkenner, prijatelj der Kunstfreund, religija die Kunstreligion, sociologija die Kunstsoziologie, svoboda die Kunstfreiheit, teorija die Kunsttheorie)
ljubezen do umetnosti die Kunstliebe
brez občutka za umetnost unmusisch
strokovnjak/izvedenec za umetnost der Kunstverständige ( ein -r)
ki ljubi umetnost kunstliebend
ki se navdušuje za umetnost kunstbegeistert
ki se zanima za umetnost kunstinteressiert

2. (posebna spretnost) die Kunst, das Können; (kuharska Kochkunst, ljubezni Liebeskunst, pripovedovanja Fabulierkunst, sabljanja Fechtkunst, vrtnarska Gartenkunst, življenja Lebenskunst)

3.
po vseh pravilih umetnosti nach allen Regeln der Kunst, kunstgerecht
figurativno to ni nobena umetnost das ist keine Kunst

vájin -a, -o (pridevniško) your, (samostojno) yours (when you are two in number)

vájin, -a, -oi in moji otroci your children and mine, my children and yours
ta vájin, -a, -o avto this car of yours
neki vájin, -a, -o prijatelj a friend of yours

váš, -a votre, le (la) vôtre

ta knjiga je vaša ce livre est le vôtre (ali à vous)
vaš in naš prijatelj votre ami et le nôtre; notre ami commun
Vaša Ekscelenca (krajšava: V.E.) Votre Excellence
Vaše Veličanstvo Votre Majesté

váš, váša vuestro, -stra

ta knjiga je vaša este libro es el vuestro
vaš in naš prijatelj nuestro común amigo
Vaša Ekscelenca Vuestra Excelencia, vuecencia (krajšava: V. E.)
Vaše Veličanstvo Vuestra Majestad (krajšava: V. M.)

vèč more; plus

vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)

véren² (-rna -o) adj. conforme, fedele; reale, convincente:
veren portret ritratto fedele
(zvest, vdan) fedele
veren prijatelj amico fedele

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

zanesljív (-a -o) adj.

1. fidato, fido, sicuro:
zanesljiv prijatelj un amico fidato

2. sicuro, garantito, indubbio; solido:
rešiti koga zanesljive smrti salvare qcn. da morte sicura
zanesljiv dokaz solida prova

zatégadelj

1. adv. star. (zato) perché:
pomagal mu je zategadelj, ker je bil brezdomec lo aiutò perché era un senzatetto

2. konj. perciò:
prijatelj je imel velik vpliv, zategadelj se mu je priporočil l'amico era molto influente, perciò gli si raccomandò

zatém

A) adv. dopo; poi; successivamente:
namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

B) zatém konj.

1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

2. zatem ko (potem ko) dopo che:
zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta

zaup|en¹ (-na, -no) vertraut, intim
biti zaupen z auf vertrautem Fuß stehen mit
zaupen prijatelj der Vertraute ( ein -r)
zaupna prijateljica die Vertraute