Franja

križ² moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
malteški križ Malteser Kreuz
…križa Kreuz-
(snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
viseti na križu am Kreuz hängen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
križ je z es ist ein Kreuz mit …
figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
vsi križi so dol es ist die Hölle los

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

kríž croix ženski spol ; (znamenje) signe moški spol de (la) croix ; (pri kartah) trèfle moški spol ; (del telesa) région sacrée (ali lombaire, des reins) , reins moški spol množine ; (konjski) croupe ženski spol ; (na oknu) croisée ženski spol ; (red) croix (d'un ordre)

Južni križ (astronomija) Croix-du-Sud ženski spol
kljukasti križ croix gammée, svastika moški spol (ali swastika moški spol)
nagrobni križ croix funéraire (ali tombale)
Rdeči križ la Croix-Rouge
na križ en (forme de) croix
napraviti križ faire le signe de la croix, se signer
napraviti križ čez kaj faire son deuil de quelque chose
pribiti koga na križ mettre en croix, crucifier quelqu'un
vsakdo mora nositi svoj križ chacun a sa croix ici-bas (ali porte sa croix)
bol(ečine) v križu mal moški spol de reins, douleurs ženski spol množine dans les reins, douleurs lombaires

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f

Južni križ (astr) la Cruz del Sur
Rdeči križ Cruz Roja
križ ob poti la cruz del camino
nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo

nabi|ti¹ (-jem)

1. (natrpati) [vollstopfen] voll stopfen

2. ceno, davke: aufschlagen, ceno, tečaj: hinauftreiben, hochtreiben

3. koga: (natepsti) schlagen, za kazen: züchtigen
| ➞ → pribiti

Oroetēs -ae, m (Ὀροίτης) Orójt, Darejev vojskovodja, ki je dal Polikrata pribiti na križ: Ci., Val. Max.

pribija|ti (-m) pribiti aufnageln

pribíjati (-am) | pribíti (-bíjem) imperf., perf.

1. inchiodare, conficcare; imbullettare; attaccare (con chiodi):
pribiti podplat inchiodare la suola
pribiti na križ crocifiggere; inchiodare sulla, alla croce

2. ekst. ribadire, ribattere, confermare:
pribiti svojo odločitev ribadire la propria decisione

3. trg. aggiungere:
k ceni pribiti stroške prevoza aggiungere il costo del trasporto al prezzo

rivet [rívit]

1. samostalnik
tehnično zakovica, zakovnik
množina, sleng denar

rivet gun tehnično pnevmatično kladivce (za zakovanje)

2. prehodni glagol
zakovati, pritrditi z zakovicami; pričvrstiti (to na, za)
utrditi, zapečatiti (prijateljstvo); zasaditi (in v)
upreti oči v, zagledati se v; pritegniti pozornost, prikovati (pogled) (on na, v)
držati v napeti pozornosti

to rivet eyes, to rivet one's gaze on zapičiti pogled v
to rivet on to the ground (koga) v zemljo pribiti (ukopati), ne mu dati, da se premakne
to stand riveted to the spot stati kot ukopan

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

trabālis -e (trabo)

1. greden, tramov: clavus H. gredni klin, gredni žebelj (podoba trdnosti); pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.; preg.: rem claro trabali figere Ci. trdno pribiti.

2. gredast, brunast, tramast = močen (močan) kot greda (tram) ali trden kot greda (tram) ali debel kot greda (tram): telum V., tela Amm., hasta Stat., vectis Cl.

žeb|elj [ə] moški spol (-lja …) der Nagel (kovan Schmiedenagel, lesen Holznagel, za krsto Sargnagel), der Stift (krovski Dachdeckerstift)
glavica žeblja der Nagelkopf
sveder za vrtanje lukenj za žeblje der Nagelbohrer
ekstenzija z žebljem medicina die Nagelextension
spajanje kosti z žebljem medicina die Knochennagelung
parkelj za puljenje žebljev die Nagelklaue
deska z žeblji das Nagelbrett
obiti z žeblji benageln
prebiti z žeblji durchnageln
pribiti z žebljem/žeblji annageln
figurativno zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen

žebelj samostalnik
(predmet za pritrjevanje) ▸ szög, szegKomaj je zaustavil krvavenje, ko se mu je zarjaveli žebelj zaril v meso. ▸ Alig tudta elállítani a vérzést, amikor a rozsdás szög belefúródott a húsba.

žebèlj nail; (cvek) tack

tapetniški žebèlj upholstery tack
pribiti z žebèljem to nail, to tack
zabiti žebèlj v to drive a nail into

žeblja|ti (-m) (pribiti, zabiti) nageln