Franja

avtobiografija samostalnik
(lastni življenjepis) ▸ önéletrajz, autobiográfia

avtorizíran authorized; granted by the author

avtorizírani prevod biblije (iz leta 1611) the Authorized Version of the Bible

avtorizíran (-a -o) adj. autorizzato:
avtorizirani prevod traduzione autorizzata

avtorizírati autoriser à

avtoriziran prevod traduction approuvée (ali autorisée) par l'auteur

brevir samostalnik
1. religija (molitev) ▸ breviárium, zsolozsmáskönyv
2. religija (molitvenik) ▸ breviárium, zsolozsmáskönyv
3. (temeljna literatura) ▸ breviárium, približek prevedka ▸ alapvető olvasmány
Vidmarjeve knjige so se prodajale za med ter so postale obvezen brevir za mlajše slovenske šahiste. ▸ Vidmar könyveit úgy vitték, mint a cukrot, és a fiatalabb szlovén sakkozók kötelező breviáriumává váltak.

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.

circumiectus -ūs, m (circumicere)

1. objetje, objem: qui (aether) tenero terram circumiectu amplectitur Ci. poet. (kot prevod Evripidovega: καὶ γῆν πέριξ ἔχονϑ' ὑγραῖς ἐν ἀγκάλαις) ki drži zemljo nežno objeto.

2. met.
a) okolica: munita arx circumiectu arduo Ci., (vox) devoratur (in) rudi parietum circumiectu Plin. grobi omet sten pogoltne glas.
b) odevalo, (vrhnja) obleka: Varr., Tert.

circumscrīptiō -ōnis, f (circumscrībere)

1. risanje kroga, met. narisan krog, ris: prius... quam ex circumscriptione exiret Ci.

2. pren.
a) oris, očrt, omejitev: Arn., terrae Ci., aeternitas, quam nulla temporum circumscriptio metitur Ci.
b) ret. (prevod gr. περίοδος) sestava, perioda: περίοδον aut circuitum aut circumscriptionem dicimus Ci., natura verborum quadam circumscriptione comprehendit sententiam Ci.
c) varanje, prevara, ukana, hlimba: Sen. ph., si vis erat, si fraus, si circumscriptio Ci.; z objektnim gen.: c. adulescentium, mulierum Ci.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

close¹ [klous] pridevnik (closely prislov)
zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost
figurativno jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)

close argument nepobiten dokaz
close combat bitka iz bližine, boj moža proti možu
close confinement strogi zapor
in close conversation v živahnem pogovoru
pogovorno close customer molčeč človek
close fight neodločen boj
close friend zaupen prijatelj
close proximity (ali quarters) neposredna bližina
to come to close quarters spoprijeti se
close season (ali time) varstvena doba prepovedi lova
close study temeljit študij
pogovorno close thing pičla zmaga
close weather soparno vreme
it was a close call (ali shave) za las smo ušli
close translation natančen prevod
to keep s.th. close zase kaj obdržati, ne izdati

Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.

cocētum -ī, n (gr. κυκητόν) jed mešanica iz medu in maka: P. F.; toda: Nestoris c. Tert. (prost prevod Homerjevega κυκεών) jed mešanica iz ječmenove kaše, sira in vina.

datīvus 3 (dare) k dajanju spadajoč,

1. tutor d. G. v oporoki določeni.

2. dativus casus ali abs. datīvus -ī, m gram. dajalnik, dativ, prevod grškega δοτική (πτῶσις): Q., Gell.

debole

A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
essere debole di vista slabo videti
essere debole di mente biti omejen
avere la memoria debole biti pozabljiv
sesso debole šibki spol
essere debole in qcs. biti slab v čem
corrente debole slab, slaboten tok
voce debole slaboten glas
luce debole medla svetloba
scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
governo debole šibka vlada

B) m

1. slaboten, onemogel:
proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane

2. slabotnež

C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
la matematica è il suo debole v matematiki je šibak

dis² m f, dīte n, gen. dītis, dat. dītī, acc. dītem, abl. dītī, gen. pl. dītium (kontr. iz dīves, dīvitis)

1. česa, s čim bogat, s čim obilujoč: dis quidem esses Ter., dis hostis, ditis hominis bona, in diti domo L., dite solum Val. Fl., Bruto praetore tenente ditem Asiam H., dum ne sit te ditior alter H., apud Helvetios longe nobilissimus et ditissimus fuit Orgetorix C.; z gen.: terra dis silvae H., aquae non ditior urna H., ditissimus agri Phoenicum (med Feničani) V., dis ovium Sil., mons ditior umbrae Stat.; z abl.: delubra ditia donis O., dites pecore ac finibus Mel., illa omni opulentiā ditia Cu., nulla res publica umquam bonis exemplis ditior fuit L., regio auro ditissima Iust.; kot subst. masc. bogataš, bogatin: Ter., dites et egentes Ap., CCCCLXX ditissimi L., ditissimus quisque Cu.; adv. komp. dītius: non umquam aliis habitastis in antris ditius Stat.

2. occ. plena obilen: ditia stipendia L., ditissimum bellum T. — Pooseb. Dis, Dītis, m (prevod gr. Πλούτων) Dit, Pluton, podzemeljski bog: Col., Val. Fl., domus Ditis V., fera regia Ditis O., Dis pater Varr., C. (istoveti ga s keltskih bogom noči), T., Suet., terrena vis omnis atque natura Diti patri dedicata est, qui Dives, ut apud Graecos Πλούτων Ci.; met. podzemlje: atri ianua Ditis V. — Soobl. Dītis -is, m: Q., Ditis pater Petr., Ap.

Opomba: Superl. dītissimus v heksametru vedno nam. dīvitissimus, ki ne gre v verz.

dobesed|en [ò,é] (-na, -no) buchstäblich; wörtlich, wortwörtlich
dobesedni prevod wortgetreue Übersetzung

dobeséden literal; verbal, verbatim; word-for-word

dobeséden prevod, prepis word-for-word translation, copy
dobesédno tolmačenje strict verbal interpretation

dobeséden (-dna -o) adj. letterale, testuale:
dobeseden prevod traduzione letterale

dognán (-a -o) adj.

1. certo, accertato

2. esaminato, studiato a fondo

3. perfetto:
oblikovno in vsebinsko dognan prevod una traduzione perfetta per forma e contenuto

4. redko (ponošen, obrabljen) logoro

5. redko (izčrpan) stanco, esausto

effectiō -ōnis, f (efficere) izvrševanje: artis Ci., recta effectio Ci. (prevod gr. κατόρϑωσις) pravo delovanje (po načelih stoikov); occ.: materia, quam fingit effectio Ci. ustvarjajoča, tvorna sila.