Franja

in-cultus 3, adv. in-cultē (in [priv.], colere)

1. neobdelan, negojen: Varr., Q., Sen. ph., genus agrorum propter sterilitatem incultum Ci., civitas in insula incultā sita Ci., deserta via et inculta Ci. nepolikana, neutrjena, i. trames Pr. samotna; subst. inculta -ōrum, n: V., L. neobdelana zemlja, neobdelani kraji, pustinje, inculta itinerum Plin.

2. neokrašen, brez okrasa, nenakičen, neličen: (non) inculte dicere Ci. (ne) brez okrasa, versus inculti H. neizpiljeni; occ.
a) preprost, enostaven: in hac horrida incultaque vita (rustica) Ci., vixit inculte atque horride Ci., inculte agere, agitare S., inculta parsimonia Ci. (enalaga).
b) negojen, nenegovan, podivjan, neurejen, zanemarjen: corpore inculto atque horrido Ci., i. comae O., canities V., homines intonsi et inculti L. podivjani, divji, equus Lucan. brez oprave (tj. brez uzde in podsedlice).

3. metaf. surov, divji, neomikan, neolikan, neotesan, zagoveden: hominem incultum videbant Ci., homo, ut vitā, sic oratione durus incultus, horridus Ci., i. Gaetuli S., mores S., ingenium H.

in-docilis -e

1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.

2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.

3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.

4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.

īn-frūnītus 3 (in, frūnīscī) neužiten, neumen, bedast, preprost: mulier, animus Sen. ph., copia Macr., anima Vulg.

ingénu, e [ɛ̃ženü] adjectif preprost, odkritosrčen, prostodušen, neškodljiv, naiven; masculin, féminin otrok narave; féminin, théâtre naivka

jouer les ingénues igrati naivke
faire l'ingénu delati se naivnega
réponse féminin ingénue naiven odgovor

ingenuous [indžénjuəs] pridevnik (ingenuously prislov)
odkrit, odkritosrčen; pošten, preprost, nedolžen, naiven
zgodovina svobodniškega rodu

innocent¹ [ínəsnt] pridevnik (innocently prislov)
nedolžen, neomadeževan, čist; neškodljiv, preprost, neizumetničen
pravno nedolžen (of)
dopusten, legalen, nesumljiv
pogovorno bedast, naiven

innocent air nedolžen obraz, nedolžen videz
an innocent deception nedolžna prevara
an innocent sport neškodljiv šport
innocent trade legalna trgovina
innocent goods nesumljiva roba, nepretihotapljena roba
pogovorno innocent of brez
innocent of self respect brez samospoštovanja
he is innocent of such things še nikoli ni o teh stvareh slišal
he is innocent of Latin ne zna niti besedice latinščine

innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
être innocent du crime ne biti kriv zločina
tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost

inocente nedolžen, brez krivde, neškodljiv, preprost, naiven

la degollación de los inocentes pokol otrok v Betlehemu

inornate [inɔ:néit] pridevnik
neukrašen, enostaven, preprost

in-ōrnātus 3, adv. -ē neokrašen, brez nakita, neolepšan: capilli, comae, crines O., mulier Ci., caput Tib., res Q.; pesn.: non te meis chartis inornatum silebo H. neslavljenega; metaf. (kot ret. t. t.) preprost: i. verba H., Aug. (naspr. ornata), inornate dicere Ci., i. orator Ci., brevitas nuda atque inornata Ci., oratio Q., inventio Corn.

īn-subidus 3, adv. -ē neroden, nespreten, neveden, slaboumen, neumen, preprost: homo Gell., vultus Lamp., scitamenta Gell., nihil est prorsus istis insubidius Gell., insubide Gell., non insubide Macr.

intonso neostrižen; preprost, bedast, neumen

jȅdnostāvan -vna -o enostaven, nezapleten, preprost: -o knjigovodstvo

kunstlos preprost, navaden

lewd [l(j)u:d] pridevnik (lewdly prislov)
nespodoben, ničvreden, razuzdan; pohoten, opolzek
Biblija grešen, slab
arhaično preprost, neuk, neveden

libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan

libre acceso prost pristop
libre albedrío svobodna volja
libre cambio svobodna trgovina
libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
libre de derechos prost carine
libre de impuestos neobdavčen
ejemplar libre prost izvod
entrada libre prost vstop
puerto libre svobodno pristanišče
V. es libre na prosto Vam je dano
por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame

liso gladek, raven; jasen; preprost; pošten, naiven, nič hudega sluteč; ameriška španščina nesramen

es liso y lleno to leži na dlani
verdad lisa y llana popolna resnica
géneros lisos tkanine

llano raven; gladek; preprost; priljuden, dobrodušen; domač; robat; neznaten; jasen; na predzadnjem zlogu naglašen

estado llano meščanski in kmečki stan
de llano (en) llano jasen in razločen
es caso llano stvar je jasna
poner llano napraviti lahko razumljivo, poenostaviti

low¹ [lou] pridevnik
nizek; globok (poklon, izrez obleke); tih, globok (glas); plitev (voda); majhen (hitrost); nizko ležeč; skoraj prazen (posoda); komaj zadosten (zaloga), neizdaten (hrana); podhranjen; slab, slaboten (pulz); razmeroma nov ali mlad; potrt; prezirljiv (mnenje); manj vreden; preprost, primitiven; vulgaren, prostaški (značaj)

in low spirits potrt
at the lowest najmanj, minimalno, po najnižji ceni
figurativno at a low ebb izčrpan (sredstva)
of low birth nizkega rodu
low in cash skoraj brez denarja
low diet proprosta ali neizdatna hrana
to belong to a lower date biti novejšega datuma
low dress globoko izrezana obleka
low forms of life nižje oblike življenja
the glass is low nizek tlak
low gear prva prestava (avto)
high and low vsakdo
low latitudes blizu ekvatorja
low life življenje nižjih slojev
Low Mass tiha maša
low pulse slab pulz
low race primitivna rasa
low relief basrelief
low voice nizek glas, globok glas
figurativno in low water brez denarja, v škripcu
low shoe polčevelj
Low Sunday bela nedelja
Low Week teden po beli nedelji

lowbrow [lóubrau]

1. pridevnik
pogovorno preprost, neizobražen

2. samostalnik
preprost, neizobražen človek