Franja

stow [stóu] prehodni glagol & neprehodni glagol
naložiti, natovoriti; natrpati (with z)
zlágati, skladati (blago)
sleng prenehati (s čim); skriti

to stow a wag(g)on naložiti vagon
stow that nonsense! nehaj s to neumnostjo!
stow that!, stow it! nehaj s tem!
to stow away prehodni glagol pospraviti, dati (na) stran
neprehodni glagol
potovati kot slepi potnik

sub-sistō -ere -stitī (—) (sub in sistere)

I. intr.

1. obstati, postati, ustaviti (ustavljati) se: substitit Aeneas V., Fabius … substitit occultus L., Helvetii … audacius subsistere nonnumquam … coeperunt C., insidiarum metu substitit Cu., subsistere iubere Cu., subsistere cum copiis Cu., toto agmine C., ad agmen C., ad muros V., ad insulam Tauridem Auct. b. Alx., in eodem loco Hirt., in locis campestribus C., reliqui in itinere substiterant C., in aliquo flexu viae … occultus subsistebat L., subsistere in portis hostium L., in Armenia Auct. b. Alx., intra iactum teli progressus uterque substiterat V., qui … circa ima substiterint Q.; o neživih, neosebnih subj. obsta(ja)ti, prenehati (prenehavati, prenehovati), zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se: Plin., Plin. iun. idr., Thybris … tacitā refluens ita substitit undā V., substitit auspicii lingua timore mali O., ubi lacrimae substiterint? Q., substitit radius cubiti Cels. ostane na svojem mestu; metaf.
a) zasta(ja)ti, (pre)nehati, prenehati (prenehavati, prenehovati), omagati (omagovati), o(b)nemoči (poseb. v govorjenju): in dicendo Q., substitit omnis sententia Q., sedebit hoc, illud subsistet Q., numquam inopiā verbi substitit Sen. rh. nikoli se v govoru ni ustavljal, nikoli se mu pri govorjenju jezik ni spotikal, nikoli se mu pri govorjenju ni zatikalo, substitit ut clamor O. ko je … potihnilo, ingeniumque meis substitit omne malis O. me je minil ob mojih nezgodah.
b) spotikati se nad kom, zatikati se pri kom, pomuditi se pri kom, pomišljati se glede koga, omahovati glede koga, (s)prenevedati se glede koga: in servo Dig.; abs.: subsisto Dig.

2. zadaj osta(ja)ti, zaosta(ja)ti, kje obstati, postaj(a)ti, (po)muditi se: ab Arimino M. Antonium … Arretium mittit; ipse Arimini … subsistit C., in Samnio adversus Caudinas legiones subsistere L., locus substructus, ubi nationum subsisterent legati Varr., triginta dies ibi substitit rex Cu., subsistere quadriduo in eodem loco Cu., in nave, in tabernaculo, in urbe Cu., circa Mesopotamiam Cu., biduum apud aliquem Cu., domi Vell., intra tecta Plin. iun.; abs.: paucos dies, diutius Cu., subsistemus fortasse et sequenti die Plin. iun.; metaf.
a) o osebah α) osta(ja)ti pri čem: intra priorem paupertatem subsistere T. β) ostati živ: quae ex his subsistet Dig. γ) pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: perempto civi subsistite Ap., miserandae Psyches animae supplicis tuae subsiste Ap. pomagaj mi … v mojih stiskah; abs.: iam nunc subsistite Ap.
b) o stvareh α) v (pri) moči osta(ja)ti, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) veljavo: sententia subsistit Cod. I. β) osta(ja)ti (ohranjen), držati se koga, česa: equitum nomen subsistebat in turmis equorum publicorum Plin. ime „vitezi“ se je ohranilo le pri četah javnega konjeništva.

3. (uspešno) v bran se postaviti (postavljati), nasprotovati komu, upreti (upirati se) komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, zoprvati komu, čemu, ustaviti (ustavljati) se komu, čemu; o osebah: non potes subsistere Pl., nec clipeo iuvenis subsistere tantum nec dextrā valet V.; z dat.: Hasdrubalis transitus in Italiam vix Hannibali atque eius armis subsistentem L.; o rečeh: quod neque ancorae funesque subsisterent neque … C. niso trdno držale; metaf. kos biti čemu, biti dorasel čemu, (v)zdržati kaj, zmagati (zmagovati) nad čim: sumptui Brutus in Ci. ep., liti Dig., tantis periclis Cl. —

II. trans. koga ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: feras L., praepotentem armis Romanum nec acies subsistere ullae nec castra … poterant L.

surcease [sə:sí:s]

1. samostalnik
zastarelo prenehanje, konec, kraj; odlog; prestanek, prekinitev

2. neprehodni glagol
prenehati, napraviti odmor; odnehati, končati se
prehodni glagol
prenehati (z), prekiniti, končati

tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
tarir ses larmes nehati jokati
cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
la conversativn tarit pogovor zastaja
ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari

trāns-igō -ere -ēgī -āctum (trāns in agere)

I. skozi (po)gnati (poganjati), potisniti (potiskati), (po)riniti (porivati), zadreti (zadirati), prebosti (prebadati); le pesn. in poznolat.: Lucan., Aur. idr., gladio pectus Pl., se ipsum gladio T., per pectora ensem Sil., ferrum per ambos pedes Sen. tr., iuvenem cuspis transigit Sil., hominem (sc. amoris) toxico Caecil. —

II. trans.

1. dovršiti (dovrševati), konč(ev)ati, dokončati (dokončevati, dokončavati), dognati (doganjati), spraviti (spravljati) do konca, opraviti (opravljati): Ter. idr., fabulam Pl., non futura, sed transacta perpendimus Cu., transactis rebus, quae agendae erant L., transactis iam meis partibus Ci., post transacta convivia Sen. ph.; impers.: sin transactum est Ci. ep. če pa je končano.

2. kak posel opraviti, narediti, izvesti, izpeljati, izvršiti, speljati, dokončati, dovršiti: rem, negotium Ci., reliqua cum Bestiā transigit S.; occ. intr. dogovoriti (dogovarjati) se s kom glede česa, o čem, opraviti (opravljati) kaj s kom glede česa, poravna(va)ti se s kom, skleniti (sklepati) s kom poravnavo (pogodbo, dogovor), pogoditi se s kom, poravna(va)ti se s kom, dogovoriti (dogovarjati) se s kom, sporazume(va)ti se s kom o čem, glede česa: cum reo Ci., ut cum Chrysogono transigeret atque decideret Ci., rem cum aliquo Ci., L., inter se T.; subst. pt. pf. pass. trānsāctum -ī, n poravnava, pogodba, dogovor: Ulp. (Dig.) = transactum negotium: Pap. (Dig.).

3. metaf. intr. narediti čemu konec, prenehati kaj, (do)končati, opraviti, skončati, zaključiti, skleniti kaj, biti gotov s čim: Ap. idr., Cremonae interim transegimus T., transigite cum expeditionibus T.; impers.: bellorum egregii fines, quotiens ignoscendo transigatur T. se konča, pulchre fuerit cum materia tumultu et clamore transactum Q., cum spe votoque uxoris semel transigitur T. zakonska zaobljuba se naredi le enkrat, transactum de partibus ratus Fl. meneč, da je po njih; occ. trans. čas prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): tempus per ostentationem T., tempus per otium T., tempus venationibus T., pueritiam per omnem artium cultum T., placidas sine suspirio noctes Sen. ph., diem sermonibus Plin. iun., mense transacto Suet., transacto tribuniciae potestatis tempore Suet.

Opomba: Star. obl. transaxim = transegerim Pac. fr.

wither [wíðə] prehodni glagol
izsušiti, oveniti, napraviti ovenelo
figurativno oslabiti, uničiti

age cannot wither her starost ji ne more do živega
to wither with a look pogovorno uničiti s pogledom
neprehodni glagol (često wither up)
(o)veneti; osušiti se, osahniti
figurativno oslabeti, hirati, propasti; prenehati, miniti, izginiti; pasti, padati (cene)
figurativno giniti

(the) beauty withers lepota mine
his influence withers njegov vpliv upada
to wither away odmirati, oslabeti
a withered hand izsušena roka

переставать, перестать (pre)nehavati, prenehati

переста́ти -ста́ну док., prenéhati -am dov., néhati -am dov., odnéhati -am dov.

прекращать, прекратить ustavljati, ustaviti, pretrgati, končati; prenehati;

припини́ти -ню́ док., ustáviti -im dov., prenéhati -am dov.

ablegen

1. odložiti, odlagati, Karten: založiti, Hennen Eier: leči, nositi

2. (aufgeben) opustiti, Hennen: intransitiv prenehati leči

3. dati; ein Gelübde ablegen zaobljubiti se; einen Eid ablegen zapriseči; ein Zeugnis ablegen pričati; eine Prüfung ablegen opraviti izpit

4. vom Ufer: odriniti (od brega)

abschwärmen rojiti; prenehati rojiti

ausfeiern prenehati s praznovanjem

ausfischen prenehati loviti ribe; einen Teich: izprazniti

ausgären prenehati vreti

ausrauchen prenehati se kaditi; (verdunsten) izhlapeti, izhlapevati; eine Zigarette: pokaditi

ausregnen

1. prenehati deževati

2. eine Wolke regnet aus iz oblaka dežuje

austrotzen prenehati trmariti

bleibenlassen^*, bleiben lassen* opustiti, ne storiti; (aufhören) nehati, prenehati z

brachlegen prenehati obdelovati; figurativ ne izkoristiti