Franja

spectácol -e n predstava; spektakel

spectāculum, sinkop. spectāclum, -ī, n (spectāre)

1. prostor za gledalce, oder za gledalce v gledališču, tribuna, prizorišče, oder (večinoma v pl.); pogosto gledalski sedeži, gledalske klopi, sedeži (klopi) za gledalce, gledališče, teater, tudi amfiteater (polkrožno gledališče) in cirkus: spectacula ibi ruunt Pl., tantus est ex omnibus spectaculis plausus excitatus Ci., resonant spectacula plausu O., loca, ubi spectacula sibi quisque facerent L., inveniunt … exstructos qua incederet, spectaculorum gradus T. amfiteatrske odre za gledalce, patrem familias … detractum spectaculis in harenam, canibus obiecit Suet., ingressus spectacula Suet.

2. meton.
a) predstava, nastop v gledališču, amfiteatru, cirku(su), (gledališka) igra: Sen. ph., Plin., Mart., Suet., Iust. idr., spectaculum apparatissimum Ci., spectacula tributim data Ci., spectaculum circi, gladiatorum ali gladiatorium L., spectaculo interesse L., nondum commisso spectaculo L., scaenae spectacula O.
b) pren. gledalci, gledalstvo, publika, občinstvo: spectacula tantum ferte, viri Sil., spectacula tanta ante acies virtutis erant Sil.

3. metaf.
a) prizor, pogled, vídelo, paša za oči, spektakel: lepidum Pl., luctuosum Ci., rerum caelestium Ci., horribile S., deforme L., deforme semirutae ac fumantis sociae urbis L., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V., bis terque mutatae dapis inemori spectaculo H., spectaclum ipsa sedens Pr. vidna vsem, ad spectaculum Euripi, ad spectaculum scorti procacis L., omnis velut ad spectaculum triumphi multitudo effusa L.; spectaculum esse alicui Ci. ali spectaculo esse alicui Ci., N. biti komu na ogled, biti komu pred očmi, biti komu paša za oči, da(ja)ti se komu na ogled = spectaculum praebere alicui Ci., L., praebent spectacula capti O., rerum humanarum spectaculum praebere S. dati videti človeško usodo, omogočiti pogled na človeško usodo, (po)nuditi pogled na človeško usodo, dajati vpogled v človeško usodo; spectacula oblatae praedae capere O. ogledati si … plen, egregium spectaculum capessere oculis L. (po)nuditi očem krasen prizor.
b) čudovito delo, čudež, svetovno čudo: in septem spectaculis nominari Vitr., numerari inter septem omnium terrarum spectacula Gell.

spettacolo m

1. predstava, prireditev:
spettacolo divertente, noioso zabavna, dolgočasna predstava
spettacolo di gala gala predstava
assistere a uno spettacolo udeležiti se predstave
dare spettacolo zbujati pozornost

2. prizor:
che spettacolo! kakšen neprijeten prizor

suggestion [sədžéščən] samostalnik
predlog, sugestija; domneva, hipoteza; pobuda, nagovarjanje; namig, nasvet; domislek; spominjanje na, predstava, slutnja (of česa)
nadih, sled

full of suggestions zelo sugestiven, spodbuden
at the suggestion of na predlog
a mere suggestion gola hipoteza
not even a suggestion of fatigue niti sledu kake utrujenosti
suggestion box pisemski nabiralnik (za pritožbe, predloge v podjetjih itd.)

teoria f

1. teorija, sistem znanstvenih trditev
teoria atomica atomska teorija; ekon.
teoria dei giochi teorija iger
teoria dei quanti kvantna teorija
teoria della relatività teorija relativnosti

2. vodila; slabš. abstraktna modrost:
in teoria teoretično

3. mišljenje, ideja, predstava

4. (corteo, sfilata) knjižno sprevod, dolga vrsta

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

vīsiō¹ -ōnis, f (vidēre)

1. videnje, vid, gledanje, pogled: Amm. idr., eamque esse dei visionem, ut similitudine cernatur Ci., repentina visio, visioni accurrere Ap., civitas cuncta vacuatur studio visionis Ap.

2. meton.
a) prikazen, privid, pojav, videnje, vizíja: Macr., Amm. idr., adventicia Ci., fluentium transitio visionum Ci. privrevajočih prikazni.
b) vidik, ozir, posamezni primer: prima visio, tribus visionibus, in omnibus visionibus, quae propositae sunt Icti.

3. metaf. predstava, predočba, domislek, misel, zamisel, umislek, pomisel, zamisel, ideja: cui est visio veri falsique communis Ci., falsa doloris visione moveri Ci., concipere visiones Q., materiae visionibus subministrantur Tert.

visione f

1. videnje

2. gledanje, ogled:
prima visione film premiera, premiersko predvajanje (filma)
seconda visione drugo predvajanje
prendere visione di qcs. ogledati si kaj, pregledati kaj

3. ekst. pogled, nazor; slika, predstava:
avere una visione errata, esatta della realtà imeti napačno, točno predstavo o stvarnosti

4. ekst. pogled, prizor:
una visione commovente, orribile ganljiv, grozljiv prizor

5. relig. videnje; prikazovanje

6. ekst. vizija

7. ekst. privid; prikazen

visuality [vizjuǽliti] samostalnik
vidnost; pogled; predstava; slika

viziúne -i f

1. pogled

2. predstava

3. videnje, vizija

Vorstellung, die, (-, -en) predstava; predstavitev; Recht ugovor; Rechtsmittel der Vorstellung pravno sredstvo ugovora; Vorstellungen, pl , (Vorhaltungen) opozorila, svarila; Vorstellungen machen svariti, opozarjati

виста́ва -и ж., predstáva -e ž., uprizorítev -tve ž.

• ранко́ва виста́ва matinêja

представление n predstava; predlog; predložitev (listin); poročilo (uradno); predstavitev (osebe);
не иметь представления о чём ne imeti pojma o čem;
иметь ясное п. о чём imeti jasno podobo

сеанс m predstava (v kinu)

спекта́кль -ю ч., predstáva |gledališka| -e ž., spektákel -kla m.

уя́ва -и ж., predstáva -e ž.

Achtuhrvorstellung, die, predstava ob osmih

āctiō -ōnis, f (agere)

1. gib(anje): in singulis tetrantum actionibus Vitr.

2. (pri govornikih in igralcih) gibanje telesa in spreminjanje glasu, vedenje, deklamacija: Q., Plin. iun., actio in Antonio singularis Ci., vehemens, plena animi, doloris ... Ci., actio non tragica Ci.; met. gledališka predstava, (gledališko) prikazovanje: artifices suas per orchestram praestant actiones Vitr.

3. opravljanje, izvrševanje; z objektnim gen.: actio illarum rerum aperta Ci., gratiarum actio Ci. zahvala.

4. delovanje, dejanje, delo; abs.: honesta Ci., motus et actio divina Ci., habet fabula varios actus multasque actiones Ci., ad quod est adhibenda actio (zunanja dejavnost) quaedam, non solum mentis agitatio (duševna dejavnost) Ci., suscipere actionem aliquam Ci., virtutis laus omnis in actione consistit Ci.; s subjektnim gen.: eius actiones horreo Ci. dejavnost, actio corporis, mentis Ci., vitae Ci. praktično življenje.

5. occ. javno delovanje ali dejanje
a) uradno dejanje (delo, opravilo), uradni posel, npr. razprava, nasvet, predlog, javni govor (v senatu, narodnem zboru), v pl. tudi uradno poslovanje, uradovanje: consularis Ci., actiones publicae Ci. državniško delovanje, actiones Ciceronis consulis S., Gracchorum actionibus nobilitas obviam ierat S. spletkam, rogoviljenju, seditiosae actiones (tribunorum), tribuniciae actiones L., omnium actionum in senatu primam habuit pro victore populo L.
b) sodna obravnava, pravdanje, tožba, navadno s tožnikovega stališča: Suet., Icti., pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., actionem constituere ali instituere Ci. pravdo (tožbo) začeti, actionem perduellionis intendere (alicui) Ci. tožiti koga zaradi veleizdaje, actionem constituere adversus aliquem Val. Max.; z zagovornikovega stališča: actio maximae causae debilitatur loco Ci. izvajanje največje pravde; splošno: inquieta urbs actionibus T.
c) met. α) stalno tožbeno besedilo, tožbeni obrazec, tožbeni postopek: illa actio: "ope consilioque tuo furtum aio factum esse" Ci., aut muta actionem aut noli mihi instare, ut iudicem Ci., actiones componere Ci. ep., alicui actionem dictare Sen. rh.; potem sploh sodno napotilo o tem, na kar je po zakonu treba paziti pri sodnih razpravah, pravdni predpis: Hostilianae Ci. (o dediščinah). β) tožbena pravica, dovoljenje za tožbo: Sen. ph., Q., Suet., actionem eius rei postulant Ci., si qui me exire mea domo coëgisset, haberem actionem Ci., legatus actionem se daturum negavit Ci., multis actiones et res peribant L. mnogim je šla tožbena pravica in zahtevek po zlu. γ) tožbeni govor, obtožnica, tožbeni spis: actiones Verrinae (zoper Vera) Ci., in prima parte actionis Q. δ) sodni rok: XV viri prima actione non iudicaverunt Ci., altera, tertia actio Ci.

audition [odisjɔ̃] féminin slišanje, sluh, poslušanje; zasliševanje; avdicija, presluška; glasbena predstava

audition radiophonique poslušanje, sprejem(anje) radia
audition des témoins zasliševanje prič
audition contradictoire navzkrižno zasliševanje
audition théâtrale zvočna igra (v radiu)
avoir des troubles de l'audition imeti motnje v sluhu

avanspettacolo m varietejska predstava (pred filmom)