Franja

potólči (-tólčem)

A) perf. ➞ tolči

1. battere, picchiare:
potolči žeblje battere i chiodi
potolči orehe schiacciare le noci
potolči po bobnu battere il tamburo

2. abbattere

3. pren. battere; sconfiggere:
potolči nasprotnika battere l'avversario
potolči rekord battere un record

4. (ovreči) controbattere, respingere:
potolči trditve controbattere le affermazioni

B) potólči se, si (-tólčem se, si) perf. refl. ferirsi, riportare ferite, colpi, contusioni; prendere una botta, farsi male:
pri nesreči se je precej potolkel nell'incidente ha riportato varie ferite
potolči si koleno prendere una botta al ginocchio

potrebováti to need; to require; to want; to necessitate; to be in need (kaj of something)

nujno potrebováti to need (ali to want) badly
potrebováti bolniško pomoč (oskrbo, nego) to require medical care
nujno potrebujem denar I need the money badly
imate vse, kar potrebujete? have you got all you require?
imam vse, kar potrebujem I have all I need
potreboval je dve uri, da je prepisal ono pismo he needed two hours to copy out that letter
koliko časa potrebuješ, da prideš na kolodvor? how long does it take you to get to the station?
potreboval sem pol ure, da sem prišel tja it took me half an hour to get there
precéj časa si potreboval za to you have been slow about it, that took you a long time

potrebováti (-újem) imperf.

1. aver bisogno di; bisognare; volerci; ekst. amare:
potrebovati denar aver bisogno di soldi
potrebovati papir in pero za pisanje aver bisogno di carta e penna per scrivere
potreboval je precej časa, da je razumel gli ci volle un bel po' (di tempo) per capire
rastline potrebujejo veliko vlage le piante amano l'umidità

2. necessitare di; reclamare; volere; servire:
avto potrebuje generalno popravilo la macchina reclama una revisione
bolnik, ki potrebuje veliko nege un malato che vuole molte cure
potrebujete še kaj? serve altro?, ha bisogno di altro?

práh dust; pulverized matter; powder

cvetni práh (pelod) pollen
mleko, sladkor v práhu powdered milk, caster sugar
zlati práh gold dust
oblak práhu a cloud of dust
kakšen práh! what a dust!
(p)obrisati práh to dust
dvigniti práh figurativno to kick up (ali to make, to raise) a dust
dvignil je precéj práhu figurativno he made a great stir
to je dvignilo precéj práhu it made a great stir, it created a great sensation
otresti, stresti práh s čevljev to shake the dust off one's feet
zdrobiti, zmleti v práh to powder, to pulverize, to reduce to dust (ali to powder)
práh si in v práh se boš povrnil! religija arhaično dust thou art and unto dust thou shalt return
neprepusten za práh dustproof

preredíti (-ím) perf. allevare, dar da mangiare, nutrire, ingrassare:
ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda con questi prati e pascoli si possono allevare molti bovini

preživéti to live; to survive; (prebiti) to spend; to spend one's life

ne bo preživel tega dne he will not survive this day
preživéti precéj stoletij to last many a century
preživéti koga to survive someone, to outlive someone
preživéti teden dni v Parizu to spend a week in Paris
to se je preživelo this has fallen into disuse (ali out of use)
preživéti svoje otroke to survive one's children
preživéti katastrofo to survive a disaster
če me bo preživel if he survives me
preživel je očeta za sedem let he survived his father by seven years

priléten aged; elderly

precéj priléten well on in years, getting on

príličen conveniente

prilično (precej) dobro bastante bien

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. crescere, accrescersi:
v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

2. arrivare crescendo

3. pren. spuntare:
prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero

razhájati se (-am se) | razíti se (-ídem se) imperf., perf. refl.

1. andarsene, allontanarsi; sfollare; ekst. separarsi, troncare (un rapporto)

2. divergere, discordare:
mnenja strokovnjakov se popolnoma razhajajo i pareri degli esperti discordano nettamente

3. pren. divergere; distinguersi; essere differente:
slovenska narečja se precej razhajajo i dialetti sloveni mostrano notevoli differenze

4. (prenehati delovati) sciogliersi;
raziti se s fantom, s punco troncare una relazione, lasciarsi
raziti se (zakonci) separarsi, divorziare

rezervírano adv.

1. contegnosamente:
rezervirano se držati assumere un contegno, atteggiarsi contegnosamente

2. cautamente, con circospezione, con riserbo, con riserve:
kritiki so film sprejeli precej rezervirano la critica ha accolto il film con notevoli riserve

sibirski pridevnik
1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
2. (o hudem mrazu) ▸ szibériaiPo desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.

skomercializiran pridevnik
(preveč prodajno naravnan) ▸ elkommercializálódottValentinovo je po mojem precej skomercializiran praznik. ▸ A Bálint-nap véleményem szerint meglehetősen elkommercializálódott ünnep.
Žal sta božič in silvestrovo vedno bolj skomercializirana. ▸ Sajnos a karácsony és a szilveszter egyre inkább elkommercializálódik.
Skrbno izbiram destinacije, ki še niso toliko turistično obiskane in skomercializirane. ▸ Gondosan kiválogatom a turisztikailag kevésbé látogatott és el nem kommercializálódott úticélokat.

skúriti (-im) perf. bruciare; pog. pren. combinare (guai, pasticci):
zaradi hude zime smo precej (drv) skurili a causa dell'inverno rigido abbiamo bruciato parecchie legna
kaj si spet skuril? cos'hai combinato stavolta?

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

státi¹ (stanem) to cost

dragó státi to cost dear
to te bo drago stalo! that will cost you dear!
koliko stane to? how much does it cost?, what's the price?, how much is it?, what do you charge for it?, (pogovorno) what's the damage?
to me je stalo X SIT I paid X tolars for it
knjiga me je stala X SIT the book cost me X tolars
popravila so nas stala X SIT the repairs cost us X tolars
to bo stalo mnogo časa in truda this work will take much time and trouble
naj stane, kar hoče! cost what it may, at any cost, at any price
ni važno, koliko to stane it does not matter what it will cost, expense is no object
to precéj stane it comes expensive, it is dear
to ga je stalo življenje it cost him his life
dobre besede nič ne stanejo kind words cost nothing

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

Strelec samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ NyilasRimska cesta je najsvetlejša v ozvezdju Strelec, zelo nizko na južni strani neba. ▸ kontrastivno zanimivo A Tejút a Nyilas csillagképben a legfényesebb, a horizont fölött az égbolt déli részén.
Jupiter lahko v ozvezdju Strelca opazujemo v jutranjih urah. ▸ A Jupitert a Nyilas csillagképében a reggeli órákban figyelhetjük meg.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ NyilasLuna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.