Franja

legitimidad ženski spol zakonitost; upravičenost, pravica; zakonsko rojstvo; pristnost

licence, license [láisəns] samostalnik
licenca, dovoljenje, pravica, pooblastilo, koncesija (za obrt); univerzitetno spričevalo; svoboda (govora, tiska); svoboščina; samopašnost, razuzdanost

dog licence dovoljenje imeti psa
licence disk pasja znamka
driving licence vozniško dovoljenje
huating; ali shooting licence lovsko dovoljenje
off licence dovoljenje za točenje alkohola čez cesto
on licence dovoljenje za točenje alkohola v lokalu
licence plate registrska tablica (avto)
poetic licence pesniška svoboščina
to take out a licence dobiti licenco

licence [lisɑ̃s] féminin (posebno) dovoljenje, pravica; odobritev, koncesija, (patentna) licenca, obrtni list; razbrzdanost; akademska stopnja med bakalavreatom in doktoratom, licenciat

licence ès lettres, ès sciences, en droit licenciat filozofije, znanosti, prava
détenteur masculin d'une licence imetnik licence
licence d'importation, d'exportation uvozna, izvozna licenca
licence de débit de boissons dovoljenje za točenje pijač
licence de vente dovoljenje za prodajo, za prodajanje
licence poétique pesniška prostost
se permettre des licences dovoliti si drznosti, biti nekoliko (pre)drzen
prendre des licences avec quelqu'un biti predrzen do koga

licèncija ž (tudi licènca ž) (lat. licentia) licenca, dovoljenje, pravica: dobiti licencu inostrane firme za proizvodnju njenih artikala u zemlji; protokol za pasoše i izdavanje licencija za kupljenje milostinje; licencija poetika

licénţă -e f

1. diploma
□ a-şi lua licenţă diplomirati

2. dovoljenje, pravica
□ licenţă poetică pesniška svoboščina

3. licenca

Macht, die, (-, Mächte) oblast; (Kraft) moč; sila (tudi figurativ, die bewaffnete Macht oborožena sila, dunkle Mächte temne sile); (Besitzmacht) pravica; (Staat) država (die verbündeten Mächte države zaveznice); an die Macht kommen priti na oblast; an der Macht sein biti na oblasti; in jemandes Macht v moči (koga); das steht nicht in meiner Macht to ni v moji moči, tega ne zmorem; seine Macht fühlen lassen dati čutiti svojo oblast/moč

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

praeceptiō -ōnis, f (praecipere)

1. pravica kaj prej prejeti, vnaprejšnji prejem (plačila ali volila), predújem, nadàv (nadáv), ara, vnaprejšnje volilo, precépcija: pro quadrante praeceptionem CCCC milium dedit Plin. iun., bonorum, dotis Icti., per praeceptionem dare, legare Icti., alteri ex heredibus praeceptionem praedii dare Icti.

2. nauk, pouk, predpis, pravilo, načelo; s subjektnim gen.: Stoicorum Ci.; z objektnim gen.: recti Ci.; occ. cesarski predpis, cesarski ukaz, cesarska odredba (odločba, naredba), cesarski odlok: Cod. I.

3. vnaprej ustvarjeno mnenje, osnovno pojmovanje, osnovni pojem: uter ad communem verbi vim et eandem, quam eius verbi praeceptionem inchoatam habebunt in animis ii qui audient Ci.

práva ž ljudsko pravica: to je moja prava; u borbu za staru -u; vidiš sam kako je: drugo vrijeme, druga prava, pa i druga sudija

prâvda ž
1. pravica: suditi po -i; dijeliti -u; krojiti, vršiti -u; izvršiti -u nad kim izvršiti smrtno kazen nad kom; na božju -u po božji pravici; po -i boga istinoga po pravici resničnega boga; pravda i krivda pravica in krivica
2. resnica: djeca, budale i pijani -u govore
3. pravda: bolja je mršava pogodba nego pretila pravda

právda ž
1. parnica, parba: pravda za ločitev zakona
parnica za rastavu braka; tiskovna pravda
parnica po zakonu o štampi; -o začeti, izgubiti; zaplesti se v -o
2. pravda, pravica: boj za staro -o

právo s pravo
1. gradansko pravo civilno pravo; krivično pravo kazensko pravo; pomorsko, mjenično, menično, autorsko, medunarodno, ustavno, nasljedno, trgovačko pravo; to mi pripada po -u
2. pravica: pravo glasanja, socijalnog osiguranja; pravo na rad pravica do dela; pravo azila; pravo samoodredenja pravica do samoodločitve; škola s -om javnosti; s puno -a mi tražimo priključenje matici onih predjela gdje stanuje naš živalj kao većina; doći do svoga -a; to su naša -a

pretence [priténs] samostalnik
britanska angleščina izgovor, pretveza; pravica, zahteva
figurativno videz, pretvara, krinka, laž

to make a pretence of hliniti, trditi
to make no pretence to ne postaviti nobene zahteve po
a mere pretence samo izgovor
under the pretence of pod pretvezo
under false pretences z lažnimi pretvezami
figurativno to abandon the pretence sneti krinko

proprietà f

1. lastnost, značilnost:
proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

2. svojina, lastnina; pravica:
proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
proprietà industriale patentne pravice

3. last, posest:
proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
proprietà fondiaria zemljiška posest

4. točnost, primernost (v izražanju):
esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

5. okus, spodobnost:
vestire con proprietà spodobno se oblačiti

ragione f

1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti

2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji

3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati

4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno

5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)

6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju

8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

reason¹ [ri:zn] samostalnik
razlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika
pravno pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost
logika premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premis

by reason of zaradi
bereft of reason blazen, nor
for the reason that zaradi tega (iz razloga), ker
for the same reason iz istega razloga
for that very reason prav iz tega razloga
in (all) reason z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejah
with (good) reason upravičeno
without rhyme or reason figurativno brez glave in repa, nesmiseln, bedast
woman's reason ženska logika
to bring s.o. to reason spraviti koga k pameti, spametovati koga
to complain with reason upravičeno se pritoževati
I will do anything in reason napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametno
to give, (to show) reason dati povod
to have reason arhaično prav imeti
you have good reason to complain čisto upravičeno se pritožujete
to listen to reason, to hear reason dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pameti
to lose one's reason izgubiti pamet
he lost his reason zmešalo se mu je
I saw reason to interfere zdelo se mi je prav, da se vmešam
it stands to reason that... jasno je, da...
there is reason in what you say pametno (premišljeno) je, kar govoriš

Recht², das, (-/e/s, -e) pravo, (Gesetz) zakon, (Anspruch; Gerechtigkeit) pravica; Rechte, pl , pravo, pravice; öffentliches Recht javno pravo; kleine Rechte male avtorske pravice; gutes Recht pravica (das ist mein gutes Recht to je moja pravica, do tega imam pravico) ; das Recht des Stärkeren pravica močnejšega; das Recht auf seiner Seite haben imeti pravico na svoji strani; Recht sprechen soditi; Recht geben dati prav, pritrditi, pritegniti; ein Recht auf etwas haben imeti pravico do; sein Recht fordern zahtevati svojo pravico, figurativ Magen usw.: oglašati se; auf sein Recht pochen vztrajati pri svoji pravici; für Recht erkennen razsoditi, da je (kaj) prav; im Recht sein imeti prav; sich im Recht fühlen imeti občutek, da imaš prav; von Rechts wegen po zakonu; zu seinem Recht kommen doseči svojo pravico

réemption [reɑ̃psjɔ̃] féminin pravica, da se prodana stvar odkupi nazaj

reválida ženski spol upravičenost, pravica; pripustitev

(examen de) reválida pripustitveni izpit (npr. za zdravnike, ki so diplomirali v inozemstvu)