Franja

схватка f spopad, praska; boj; prepir; (šport.) tekmovanje; tekma;
родовые схватки porodni popadki;
схватки в животе ščipanje v trebuhu

царапина f praska

dèriguša ž dial. jed, pijača, ki praska po grlu (trpko sadje, zagoltno vino)

Lackkratzer, der, praska v laku

praecursiō -ōnis, f (praecurrere)

1. predhajanje, predhod(ništvo), predhodno prihajanje ali pojavljanje: illi, qui ab hoc dissentiunt, confitentes non fieri adsensiones sine praecursione visorum (pojavi, prikazni, fenomeni), dicent Ci.

2. (kot voj. t.t.) predhodni spopad, praska pred bitko, „predboj“, „predborba“: tu tamen aestima, quantum nos in ipsa pugna certaminis maneat, cuius quasi praelusio atque praecursio has contentiones excitavit Plin. iun.

3. pripravljanje, (pred)priprava, predhodno stimuliranje (spodbujanje) (poslušalcev v govoru): alia autem praecursionem quandam adhibent ad efficiendum et quaedam adferunt per se adiuvantia Ci.

4. predhodništvo (Janeza Krstnika), vloga (naloga, poslanstvo) predhodnika: Aug.

pūnctāriola -ae, f (pungere) zbadanje = praska, majhen spopad: Ca. ap. P. F., punctariolas (v novejših izdajah punctatoriolas) levis pugnas appellat Cato in ea, quam dixit de re Histriae militari Ca. ap. Fest.

razsajáč i razsajálec -lca (uc) m onaj koji praska, bjesni (bes-), galamdžija

rohnè -éta m praskalo, onaj koji praska

Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,

1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).

2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.

3. neki Trojanec: V.

4. Enejev tovariš: V.

blessure [blɛsür] féminin rana, (telesna) poškodba; žalitev, užaljenost

blessure légère lahka rana, praska
l'ancienne blessure s'est rouverte stara rana se je spet odprla
infliger une blessure prizadeti, povzročiti poškodbo
soigner une blessure zdraviti rano

concursātōrius 3 (concursātor) naskakovalski: pugna Amm. praska.

galeux, euse [galö, z] adjectif garjav; umazan, (družba) slab; masculin garjavec; zaničevanja vreden človek

banlieue féminin galeuse umazano predmestje
brebis féminin galeuse garjava ovca, figuré zaničevana in od družbe zavržena oseba
qui se sent galeux, se grate (proverbe) kogar srbi, naj se praska

gratter [grate] verbe transitif (s)praskati, (o)strgati; (iz)radirati; populaire (o)briti; pretepsti; okrasti; populaire prehiteti; verbe intransitif garati; srbeti; napraviti si majhen, nezakonit dobiček

se gratter praskati se, populaire (o)briti se
gratter à la porte (po)trkati na vrata
gratter l'épaule à quelqu'un prilizovati se komu, dobrikati se
(familier) gratter du violon, de la guitare igrati na violino, na kitaro
gratter du pied la terre nestrpno kopitati po zemlji (konj); il gratte le pavé (populaire) zelo slabo mu gre
j'aimerais mieux gratter la terre avec mes ongles rajši bi kamenje na cesti tolkel
(familier) il gratte quelques billets sur chaque commande pri vsakem naročilu si prisvoji nekaj bankovcev (denarja)
(populaire) il gratte du matin au soir gara od jutra do večera
ça me gratte srbi me
(populaire) il les a tous grattés au poteau d'arrivée vse (jih) je prehitel na cilju
se gratter l'oreille praskati se za ušesom
qui se sent galeux se gratte! kogar srbi, naj se praska!

lak moški spol (-a …) der Lack, die Lackierung; -lack (barvni Farblack, brušeni Schleiflack, efektni Effektlack, izolacijski Isolierlack, kritni Decklack, za brizganje Spritzlack, za lase Haarlack, za nohte Nagellack, lepilni Klebelack, svilnati Mattlack, varovalni Schutzlack, žgani Einbrennlackierung)
… laka/iz laka/v laku/z lakom Lack-
(nega die Lackpflege, odstranjevalec der Lackentferner, plast der Lackfilm, die Lackschicht, poškodba Lackschaden, sredstvo za nego das Lackpflegemittel, tovarna die Lackfabrik, izdelek iz laka das Lackerzeugnis, die Lackarbeit, premaz z lakom der Lackanstrich, praska v laku der Lackkratzer)

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

máček¹ (-čka) m

1. gatto, gatta:
maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

4. les. leva ad uncino

5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

6. voj., hist. corvo

7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico

mucrō -ōnis m. (prim. gr. ἀμύσσω, at. ἀμύττω razim, režem, razpraskam, ἀμυχή raza, ἀμυκαλή puščična ost, ἀμυχμός praska, odrgnina, raza, lit. mušù, mùšti biti, tolči)

1. ost, konica, rezilo, starejše rt (= konica), rez (= rezilo): falcis Col., dentis Plin., cultri Iuv., medio ense iugulaberis, quandoquidem mucro hebes est O.

2. meton. meč, bodalo: mucrones militum tremere Ci., mucrone subrecto L., strictis mucronibus V., pugnant mucrone veruque Sabello V.

3. metaf.
a) ostrina, ostrost, rezkost, pikrost: defensionis tuae Ci., mucro ingenii cotidianā pugnā retunditur Q., totius ductus quasi mucro Q. ostrica, puščica, poanta, nisi mucronem aliquem tribunicium exacuisset in nos Ci.
b) konica = skrajni del, konec, meja: anceps Lucr., faucium Plin. ozke ceste.

Opomba: Abl. sg. mucroni: Lucr.

obstrél grazing shot, glancing shot

rana od obstréla skin wound, (praska) scratch

picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

picar el billete preluknjati vozovnico
picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
picar la vena kri puščati
le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
picar más alto staviti večje zahteve
picar a la puerta potrkati na vrata
picar con las manos ploskati
picar con los pies z nogami topotati, cepetati
picar (en la garganta) praskati (v grlu)
picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
picar en valiente hrabrega se delati
picar en viejo star postati
picar en todo vihrav biti
el sol pica sonce žge
ya va picando el frío mraz se stopnjuje
picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
picarse con spreti se z
picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!

práskati gratter, racler, griffer, égratigner

praskati se se gratter
praskati se za ušesom (v zadregi) se gratter l'oreille
praskati po violini racler un (ali du) violon
to vino praska po grlu ce vin racle le gosier